Tiskane izdaje
Valutni križi Leta 2011 so se na Bermude podali trije Slovenci, od katerih sta vsaj dva trgovala z valutami. No, morda se na tem otočju v Atlantiku niso fizično pojavili, so se pa tja vsekakor odpravili poslovno. Za seboj so pustili dve nedelujoči podjetji in, kot vse kaže, tudi manjši dolg do odvetniške družbe Appleby. Del vpletene trojice so v preteklosti že povezovali s sumljivimi valutnotrgovalnimi shemami pri nas.
V Applebyjevih dokumentih je zelo malo podatkov o tem, kaj so Gregor Brenkuš iz Zgornje Besnice, Miha Štefe iz Trboj in Iztok Marenče iz Medvod nameravali početi prek dveh podjetij na Bermudih. Jasno pa je, da so 25. maja 2011 ustanovili dve družbi – Fiss Investments LTD in Fiss Management (Bermuda) LTD – in da je bil Applebyjeva oseba za stike v tem primeru Štefe. Temu je odvetniška družba tudi pripisala dolg v znesku skoraj 8499 ameriških dolarjev, za katerega ni jasno, ali je bil poplačan in kdaj. Štefe namreč pravi, da so bila vsa plačila Brenkuševa odgovornost.
Velike obljube,
Luxuris je bil tedaj priljubljen, četudi je imel precej visok vstopni prag. Najnižja naložba, ki jo je bilo mogoče poveriti podjetju v upravljanje, je bila namreč 25 tisoč evrov, obljubljeni neto donosi v 15-mesečnem obdobju pa so bili sprva kar 30-odstotni. Dobiček naj bi vlagatelji dobili izplačan mesečno. Toda že sredi leta 2014 se je zalomilo, saj podjetje ni več moglo izplačevati vlagateljev, ker je bilo v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Kmalu zatem je šel Luxuris v stečaj.
Za dostop do vseh prispevkov kliknite na spodnjo ilustracijo:
Danes sodelavci, jutri sprti
Čeprav sta podjetje Luxuris Commodities takrat vodila Marko Gorjanec in Bogdan Pušnik, so neuradno s to shemo povezovali Aleša Čebulja iz Šenčurja. Čebulj je bil pred leti zaposlen v podjetju Valuta Plus, ki je vodilo valutnotrgovalno shemo Thorex, ki je omogočala precej nižje začetne vložke kot Luxuris, njegov direktor pa je bil prav Miha Štefe. Družbo je sicer leta 2007 ustanovilo podjetje Jureta Valanta iz davčne oaze Sveti Krištof in Nevis (angleško St. Kitts and Nevis), o katerem v dokumentih tega registra, razkritih v projektu Rajski dokumenti, ni bilo mogoče najti podrobnejših informacij. Znano je le, da je bilo ustanovljeno leta 2007, izbrisano pa leta 2014 zaradi neplačevanja taks.
Tudi Valuta Plus je izginila podobno skrivnostno – leta 2011 je bila izbrisana po uradni dolžnosti, saj je pristojno sodišče v Kranju tamkajšnja policijska postaja obvestila, da je družba na svojem poslovnem naslovu neznana. Na kranjski policiji so pojasnili, da so v povezavi z Valuto Plus in upravljanjem premoženja preverjali sume »uradno pregonljivih kaznivih dejanj, a jih kriminalisti na podlagi zbranih obvestil niso potrdili«. Dodali so, da je postopek usmerjalo ljubljansko državno tožilstvo, kjer te zadeve v svojem vpisniku niso našli, saj smo jim o njej poslali le zelo omejene podatke iz slovenskega poslovnega registra.
Miha Štefe je za Delo pojasnil, da s podjetjem Luxuris ni nikoli sodeloval, poznal pa je Aleša Čebulja: »Vendar sem na žalost izgubil vse, kar sem vložil v njegov takratni projekt, zato sem prekinil kontakte z njim že v letu 2010.« O bermudskih podjetjih Fiss Investments in Fiss Management (Bermuda) pa je Štefe v e-pismu zapisal, da ju je ustanovil Gregor Brenkuš, sam je bil zgolj posrednik, pri čemer je za plačilo zahteval solastništvo. Toda podjetji nista nikoli začeli delovati, ker je »gospod Brenkuš v tistem času izginil (se skril) in smo vsi, vključeni v njegove projekte, potegnili kratko«.
Sumi oškodovanja
Poleg tega se je Štefe po lastnih zagotovilih opekel še pri podjetju s podobnim imenom kot bermudski družbi – Fiss Finance iz Naklega. Leta 2009 ga je ustanovil Gregor Brenkuš v imenu britanske družbe Fuehrende Investitionen Limited, katere družbenik je bil najprej Brenkuš, nato Štefe in zatem spet Brenkuš. Tudi v zvezi s podjetjem Fuehrende Investitionen je ATVP izdala opozorilo, češ da družba nima licence za opravljanje investicijskih storitev, zato naj vlagatelji, če prejmejo njeno ponudbo, ravnajo previdno in upoštevajo opozorilo.
Pozneje je obe družbi – Fiss Finance in Fuehrende Investitionen Limited – izbrisalo sodišče po uradni dolžnosti. Fiss Finance je tedaj lastniško obvladoval Gregor Brenkuš osebno, toda kranjsko okrožno sodišče je izvršitelj obvestil, da podjetje na poslovnem naslovu ni znano, in začel se je postopek izbrisa. Nekaj manj kot dva meseca za tem je zastavno pravico na Brenkušev delež vpisala NLB, a je bilo podjetje kljub temu kmalu izbrisano iz registra.
NLB smo vprašali, zakaj se ni pritožila nad izbrisom, vendar nam več o zadevi niso povedali. Zapisali so, da ne komentirajo odnosov s komitenti, in dodali, da »NLB ni bila upnik družbe, ki jo navajate [Fiss Finance], zato ugovora tudi ni mogla podati«. Po naših informacijah je bila banka sicer Brenkuševa upnica, njegov dolg pa zanemarljivo majhen.
Medtem pa Štefe trdi, da je prek Fiss Financ in Fuehrende Investitionen izgubil veliko denarja. Prvemu podjetju je prek posojilnih pogodb posodil denar, ki ga nikoli ni dobil nazaj, prek sodišča pa ga je od Brenkuša neuspešno poskusil izterjati. Podjetju Fuehrende Investitionen pa je dal v upravljanje na valutnem trgu denar, ki ga je družba izgubila na japonskem trgu. Po tem dogodku je Štefe prekinil sodelovanje z Brenkušem, je zagotovil za Delo. Je podjetja prijavil davčni upravi? Ne, ker nikoli niso začela poslovati. »Prav tako nisem prejel nobenih prihodkov, le oškodovan sem bil.«
Gregor Brenkuš se na naša vprašanja ni odzval. Iztok Marenče pa je zapisal zgolj: »Zame so bile zadeve sporne, zato sem se od vsega že v samem začetku umaknil.«
