Tiskane izdaje
DZS ne uresničuje zavez, danih v lani podpisanem sporazumu o finančnem prestrukturiranju. Imperij Bojana Petana bankam dolguje okoli 150 milijonov evrov, v sporazumu z upnicami je moral sprejeti natančno določene roke in zneske odplačil svojih dolgov. Kaj zdaj?
Teoretično neuresničevanje zavez iz sporazuma z bankami upnicami in DUTB lahko pomeni propad dogovora in stečaj DZS; ob pogoju seveda, da bi večina upnic glasovala za odpoklic kreditov. Po naših informacijah skušajo zagato zdaj rešiti s podpisom aneksa o »spregledu zavez«. Kot smo neuradno izvedeli, prvi mož DZS Bojan Petan sicer to informacijo zanika, so vse banke upnice, podpisnice sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS, po pogajanjih v zadnjih tednih načeloma že dale soglasje in napovedale, da bodo aneks podpisale. Dodatek k sporazumu, ki znova podaljšuje življenjsko dobo Petanovega imperija, naj bi bil predvidoma podpisan do srede. Vse druge zaveze iz sporazuma ostajajo enake, torej tudi sama veljavnost reprograma, ki se izteče leta 2016.
Če podpisa ne bo
Hkrati s pogovori o podpisu aneksa k sporazumu o finančnem prestrukturiranju potekajo dogovori o tem, da bi se sporazumu z bankami upnicami in DUTB pridružila še NLB in tako uredila vprašanje svoje terjatve do DZS v vrednosti 2,3 milijona evrov, ki izvira iz danega poroštva za posojilo; pri banki ga je pred leti sicer najelo hrvaško podjetje Digitel. Zgodba tega poroštva je še posebej zanimiva zato, ker je bilo posojilo črpano, ne da bi zanj pred tem banka pridobila dogovorjeno poroštvo DZS. Denar je bil dejansko namenjen nakupu deleža v hrvaškem podjetju Margento tehnologije, lastnik katerega je bilo podjetje Ultra, takrat tudi v lasti Gregorja Golobiča, glavnega kadrovskega kombinatorika in enega najmočnejših ljudi pri nas v času, ko je Sloveniji vladala stranka LDS in ki ga številni tudi danes vidijo v ozadju nekaterih pomembnih aktualnih kadrovskih potez aktualne politike.
Če bi se zgodilo, da dogovora z bankami o podpisu aneksa ne bo, je sicer po razlagah naših virov najbolj verjeten scenarij rešitve Petanove hobotnice poenostavljena prisilna poravnava, ki pa je po mnenju nekaterih pogosto le sredstvo za podaljševanje agonije pred neizogibnim stečajem. S stečajem bi se zgodba holdinga DZS končala, medtem ko poenostavljena prisilna poravnava s finančnim prestrukturiranjem omogoči plačilno sposobnost in nadaljevanje poslovanja; upnikom v njej ni treba prijaviti terjatev, ne opravi se preizkus terjatev in ne imenuje se upravitelj.
Kaj vse mora prodati
Po zavezah zdaj veljavnega sporazuma o finančnem prestrukturiranju DZS, ki ima pri bankah 150 milijonov evrov dolgov, bi moral zadolženi imperij med drugim že prodati tudi portoroško Marino. Interesenti za nakup menda so, bilo naj bi jih celo več, dva ruska in en italijanski, v zadnjem času pa naj bi se pojavili še novi.
V zvezi z Marino sicer poteka kriminalistična preiskava zaradi domnevnega oškodovanja malih delničarjev. Koprsko okrožno sodišče je Petanu zaradi nje vzelo celo pravico do uresničevanja glasovalnih pravic v družbi, a je nato po ugovorih njegovih zagovornikov presodilo, da to ni primerno sredstvo za zavarovanje premoženjske koristi. Tako je zdaj v veljavi sodna prepoved razpolaganja, prodaje ali obremenitve vseh delnic v lasti DZS, tudi delnic Term Čatež (te pa so lastnik Marine, op. p.), so nam povedali na sodišču. Tožilstvo je za posamezna preiskovana dejanja med drugim predlagalo pridobitev izvedenskih mnenj, rok za izdelavo zadnjega mnenja je 15. maj, zato zahteva za sodno preiskavo še ni vložena. Petan trdi, da izvedenska mnenja, ki so bila končana doslej, očitanih nepravilnosti niso potrdila.
DZS bi moral že prodati tudi vrsto kapitalskih naložb, prav tako številne nepremičnine v skupni vrednosti okoli 45 milijonov evrov. Po naših informacijah tudi pri teh prodajah časovne zaveze iz sporazuma z bankami in DUTB, ta na vprašanja sicer ne odgovarja, češ da gre za zadeve zaupne narave, niso bile v celoti spoštovane.
V reprogram posojil so banke upnice in DUTB, na katero so za več 57 milijonov evrov posojil Petanovega imperija prenesli iz NLB in NKBM ter Abanke in Banke Celje, privolile do konca leta 2016. V zameno za reprogram pa banke, kot rečeno, zahtevajo odprodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin in finančnih naložb; doslej ni bilo natančno znano, kaj vse bo moral Petan prodati in kdaj. Kupce išče za sedem apartmajskih stolpičev ob portoroški Marini, vrednih okoli 20 milijonov evrov, in za zemljišče v Luciji, za katero si prizadeva spremeniti občinske prostorske načrte, tako da bi bilo tam med drugim mogoče zgraditi hotel, termalno riviero in parkirišča. Prodaja počitniški dom v Piranu, sedem nadstropij poslovnih prostorov v stolpnici nekdanje Metalke v središču Ljubljane ter dvanajst meščanskih stanovanj v prestolnici; doslej mu jih je uspelo prodati le polovico. Novega lastnika išče za hotel Koper, številne poslovne prostore po vsej državi in za zemljišče v Podgorici v Črni gori. Po sporazumu z bankami upnicami se prvega julija letos začne postopek prodaje Term Čatež.
Prodajal bo tudi Dnevnik
Zavezal se je prodaji gradu Mokrice, ki je v lasti Term Čatež, prav tako prodaji sarajevskih Term Ilidža, prihodnje leto pa pride najverjetneje na vrsto še prodaja časopisne hiše Dnevnik. »V sporazumu z bankami upnicami ta zaveza ni eksplicitno zapisana, lahko pa povem, da bo DZS prodajal vse premoženje, ki ga bo treba, lahko tudi Dnevnik, če bo ponudba dobra,« pravi Bojan Petan. Časopisna hiša zaradi močnih pritiskov po zniževanju stroškov sicer posluje dobro, lani je imela več kot dva milijona evrov dobička; pritisk na kleščenje stroškov pa je mogoče povezovati tudi z željo, da bi bila bolj privlačna za morebitne kupce. V zadnjih štirih letih je Dnevniku prodaja padla z 42 tisoč na vsega 24 tisoč izvodov.
Pod lupo preiskovalcev
Za Bojana Petana na vrhu finančno-medijske-turistične hobotnice je dolgo veljal mit, da je nedotakljiv. Toda pred meseci ga je, kot rečeno, doletela obširna kriminalistična preiskava, povezana z domnevnim izčrpavanjem portoroške Marine in oškodovanjem malih delničarjev, v kateri je 140 policistov in kriminalistov opravilo 34 hišnih preiskav in štiri preiskave osebnih vozil. Glavni osumljenec je Petan, ki ima v svojem imperiju med drugim zaposlenih nekaj obveščevalcev, s Sebastjanom Selanom, nekdanjim direktorjem vojaške obveščevalne službe, na čelu. Ti naj bi skrbeli za njegovo dobro obveščenost; tudi zato se je razširilo, da je za načrtovani prihod kriminalistov vedel vnaprej, zaradi česar je menda stekla interna preiskava v policiji. Sam pravi, da je to posledica naključne šale, ki jo je med hišno preiskavo pri njem doma v navzočnosti kriminalistov izrekel svojemu odvetniku Mihi Kozincu.
Škodljivi sklepi
NPU je v tej zadevi zaradi poslov, ki so se dogajali v letih 2009 in 2010, že spisal pet ovadb za fizične osebe ter dve pravni, ki so utemeljeno osumljeni treh kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. »Osumljeni so z zlorabo vodstvenih in nadzornih funkcij pri upravljanju in zastopanju gospodarskih družb v nasprotju z dolžnostjo ravnanja v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika sprejeli in sklenili vrsto protipravnih in škodljivih sklepov ter protipravnih in škodljivih pogodb in s temi dejanji pridobili dvema gospodarskima družbama z območja Ljubljane več kot 26,5 milijona evrov premoženjske koristi. Preostali del preiskave se v tem delu še nadaljuje in je trenutno v sklepni fazi,« razkrivajo na NPU.
V bančni luknji ga za zdaj ni
Banka Slovenije je januarja od NLB zahtevala podatke, povezane z družbo DZS. »To smo storili izključno zaradi zaprosila policije, ki opravlja preiskavo, o kateri so mediji že poročali. Podrobnejših podatkov vam v zvezi s tem primerom zaradi zaupnosti podatkov ne moremo razkriti, vendar smo pridobljene informacije skrbno proučili in ugotovili veliko kršitev dobre bančne prakse,« pojasnjujejo v Banki Slovenije. V NLB o DZS ne dajejo izjav, ponavljajo pa, da v okviru pregleda dvesto največjih problematičnih strank preverjajo in preiskujejo morebitne sume kaznivih dejanj in odškodninske odgovornosti posameznikov. Lani so ugotovili 64 sumov kaznivih dejanj, ki so jih storile osebe zunaj in znotraj banke. Nacionalnemu preiskovalnemu uradu so z 21 kazenskimi ovadbami odstopili 34 sumov ugotovljenih kaznivih dejanj, drugim enotam policije pa s tridesetimi ovadbami prav toliko sumov kaznivih dejanj. Za posamezna kazniva dejanja so ovadili skupno 62 oseb, pri čemer se nekatere osebe kot osumljenci pojavljajo večkrat pri različnih sumih kaznivih dejanj.
Preverili smo, ali je med temi ovadenimi Petan oziroma podjetja iz njegovega imperija. »NPU trenutno ne preiskuje nobenega bančnega kaznivega dejanja v zvezi s financiranjem omenjenih družb in drugimi lastniško povezanimi družbami.« Bojan Petan je sicer pred leti po medijskih zapisih sodil med deseterico najpomembnejših in najbolj vplivnih menedžerjev pri nas, uvrščali so ga ob bok Igorja Bavčarja, Boška Šrota, Hermana Rigelnika, Marjana Kramarja, Matjaža Kovačiča ... Razen Franja Bobinca iz Gorenja so vsi že sklenili kariero in zdaj medije polnijo predvsem z informacijami o policijskih preiskavah in odškodninskih tožbah.
