Kako je biti Rus v Sloveniji?

Kako je biti Rus v Sloveniji? To nas je zanimalo, potem ko smo prebrali, da je podjetje ruske državljanke kupilo stavbo na elitni lokaciji v Ljubljani. Pri nas je Rusom lepo, a upanje na velike posle opuščajo, pravi Julija Mesarič, Rusinja, ki je doma v Sloveniji.

Rusija se je izvlekla iz najdaljšega obdobja recesije v zadnjih dveh desetletjih, je prejšnji teden v članku Rusijo poganja več kot zgolj črna snov (Russia is Running on More Than Just Black Stuff) zapisal Bloomberg. Dejstvo, da ima zaporedne četrtletne rasti BDP že od prvega četrtletja leta 2016, kar je pogoj, da se recesijo tudi uradno pokoplje, je Bloomberg med drugim pripisal prekvalifikaciji vojaške porabe. Dvoštevilčna rast porabe za obrambo se po novem prišteva neposredno v gospodarsko rast velike izvoznice nafte. Seveda pa orožje ni glavno gonilo rasti. K tej so po podatkih ruske državne statistike močno prispevali še kemična industrija, kmetijstvo, strojna industrija, medtem ko sta nafta in plin šele na četrtem mestu po velikosti prispevka k rasti ruskega gospodarstva.

Nepremičnine do pol milijona evrov

Ravno na dan objave omenjenega članka pa je v Čopovi ulici v Ljubljani zamenjala lastnika stavba, v kateri ima prostore trgovina švedskega tekstilnega velikana. V središču prestolnice, nekaj metrov od v tla vgraviranega besedila Zdravljice, je ameriški sklad prodal stavbo slovenski družbi Vera nepremičnine, ki jo je pred nekaj meseci ustanovila Tatjana Isajeva iz Rusije, po poročanju Financ je bil posel vreden 7,5 milijona evrov. Čeprav Rusi po vsej Evropi veljajo za bogate poslovneže, se struktura kupcev nepremičnin pri nas v zadnjih letih spreminja. Ni jih nič manj, prej nasprotno. Sicer je opazno manj dragih transakcij, je pa zato več manjših nakupov, tam do pol milijona evrov, smo izvedeli od nepremičninskih posrednikov, ki poslujejo z ruskimi strankami. »Rusov je zadnja leta res več, to opažam v poslu, in tudi v mednarodni šoli, se mi zdi, je med otroki slišati vse več ruskega jezika,« nam je povedal Justin Young, ki vodi nepremičninsko družbo Slovenia Estates.

V šolah čedalje več ruskih otrok

Vodja mednarodnega oddelka osnovne šole Danile Kumar Irena Šteblaj nam je potrdila, da se je število ruskih šolarjev v zadnjih dveh letih opazno povečalo, zdaj je približno tretjina otrok na mednarodni šoli Rusov. To ne pomeni, da se otroci med poukom pogovarjajo rusko, uradni jezik v šoli je namreč angleščina, morajo učitelji pa v razredih, kjer je več rusko govorečih otrok, večkrat spomniti, kateri je uradni jezik šole. »Enako bi bilo najbrž tudi, če bi imeli v šoli večje število nemško govorečih otrok ali otrok, ki bi jih družil katerikoli drug skupni jezik,« pravi Šteblajeva.

Julija Mesarič, direktorica prve ruske šole za otroke v Sloveniji in predstavnica priseljencev v Svetu za vključevanje tujcev, potrjuje opažanja, da je Rusov pri nas več. »V Sloveniji so jim všeč način življenja, mir, čista narava, varnost in majhne razdalje sredi Evrope. Rus tisoč kilometrov ne razume kot veliko razdaljo, po dva tisoč kilometrih vožnje v Rusiji ne prideš niti v tujino, tisoč kilometrov iz Slovenije pa prideš čez pet držav,« razlaga Mesaričeva. Čeprav tudi sama opaža, da zadnja leta k nam ne prihajajo tako bogati ruski priseljenci kot prej, med prišleki iz največje države na svetu ni tako rekoč nikogar, ki ne bi imel denarja za spodobno življenje.

V Sloveniji ni velikih poslov in dobičkov

V Sloveniji Rusi kot fizične osebe ne morejo kupiti nepremičnine, zato jih veliko odpre podjetja, plačujejo davke in prispevke, odvetnike in posrednike.

Nekoč so Rusi pri nas kupovali hotele, navsezadnje ima tudi Slovenska industrija jekla ruske lastnike. Kje so zdaj ruski vlagatelji z večjimi vsotami? »Bogatejši in veliki poslovneži iščejo priložnosti za večje posle, a zdaj že vedo, da v Sloveniji velikih poslov in velikih dobičkov ni,« pravi sogovornica. »Opažam, da so priseljenci, ki prihajajo v Slovenijo zadnjih nekaj let večinoma srednji podjetniki, ki se preselijo z družino, si kupijo stanovanje ali manjšo hišo. Morda še kdo kupi hostel, apartmaje ali poslovne prostore za oddajanje,« dodaja Julija Mesarič.