Tiskane izdaje
Neocenjenih
Septembra lani je bila dopolnjena spletna aplikacija MFERAC in v skladu z navodilom vrhovnega sodišča so prve izpise sodniških ocen naredili januarja letos. »Do takrat so sodišča morala vnesti vse pretekle ocene in napredovanja za vse sodnike. Prej v MFERAC ni bilo mogoče vpisovati niti ocen sodniške službe niti sodnikovih napredovanj (to je bilo omogočeno samo za javne uslužbence),« so povedali na okrožnem sodišču. Podatke o ocenah sodniške službe so vnesli do oktobra lani, nekatere podatke (tudi z okrajnega sodišča v Kočevju) pa so pridobivali do aprila 2014. Takrat so bili torej vneseni podatki za vseh 143 sodnikov ljubljanskega okrožja. Ugotovljeno je bilo, da jih dobra polovica po treh letih ni bila ocenjena, zato so zanje na višje sodišče posredovali predlog za izdelavo ocen.
Za primerjavo naj navedemo, da je na okrožnem sodišču v Kranju od 48 sodnikov, ki delujejo v okviru njihovega sodnega okrožja, v postopku ocene sodniške službe pet sodnikov, za tri sodnike pa statistične in ostale podatke, ki bodo podlaga za oceno, še zbirajo.
Bolj in manj
Okrajna sodnika iz drugega, očitno bolj urejenega sodišča sta se ob našem poizvedovanju čudila tem informacijam. Potrdila sta, da sta bila ocenjevana na tri leta, na začetku kariere pa so jih tri leta preverjali vsako leto. V en glas sta zatrdila, da bi, če jih po treh letih ne bi nihče ocenil, pristojne sama pozvala k ukrepanju. »Seveda je tudi naloga sodnika, da opozori na morebitno zamudo,« se strinja Janja Roblek, predsednica okrožnega sodišča v Kranju in predsednica slovenskega sodniškega društva. Primera Skebetove ne pozna, je pa verjeten vzrok za njegov nastanek pripisala neurejeni kadrovski evidenci in nepozornosti sodnice.
Na okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, kjer dela deset sodnikov, dosledno sledijo zakonu o sodniški službi, zato predsednik sodišča po preteku enega oziroma treh let poda predlog za oceno sodniške službe za posameznega sodnika na personalni svet višjega sodišča v Mariboru. »Za redno, pravočasno in dosledno podajo predloga za oceno sodniške službe ob poteku zakonsko določenega obdobja opravljanja sodniške službe posameznega sodnika skrbi splošna kadrovska služba okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu kot strokovna služba sodišča, saj je naše sodišče organizacijska enota tamkajšnjega sodišča,« so povedali.
Tudi na ljubljanskem okrajnem sodišču so zadeve, kot smo razbrali iz njihovih odgovorov, urejene. Imajo utečeno prakso, da izdelavo ocene predlaga sodnik sam, predloge pa poda tudi predsednica Vesna Pavlič Pivk. Slednja sicer meni, da bi bilo ZSS smiselno dopolniti z določbo, kdo naj bo predlagatelj za redno izdelavo ocene sodniške službe. Roblekova izpostavlja, da je obdobje treh let za resno oceno sodnikovega dela prekratko: »Predlagali smo že podaljšanje na šest let ali le ob napredovanju, pri čemer bi v prvih treh letih ostalo enako, torej da se sodnik ocenjuje vsako leto, a je besedilo obstalo nekje med vlado in parlamentom.«
Zaradi slabih ocen na cesto
V oceni sodniške službe presojajo strokovno znanje sodnika, njegove delovne sposobnosti, sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov, sposobnost ustnega in pisnega izražanja, opravljanje dodatnega dela pri izvrševanju sodne funkcije ...
Na višjem sodišču, katerega personalni svet je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike okrajnih in okrožnih sodišč, so leta 2012 izdelali 67 ocen, lani 61, letos pa 64.
Personalni svet vrhovnega sodišča, ki je pristojen za ocene sodniške službe za sodnike vrhovnega in višjih sodišč in reševanje pritožb zoper ocene sodniške službe, od leta 2009 nobenemu višjemu oziroma vrhovnemu sodniku ni izrekel ocene, da ne ustreza sodniški službi. V zadnjem letu je obravnaval tudi 17 pritožb zoper ocene sodniške službe okrajnih, okrožnih oziroma višjih sodnikov in jim ugodil v devetih primerih.
Je pa vrhovno sodišče problem neocenitve sodnikov v daljšem časovnem obdobju zaznalo že leta 2012 ter sistemsko ukrepalo z v uvodu omenjeno vzpostavitvijo računalniške evidence. Poleg tega je njihov personalni svet predsednike vseh okrožnih in višjih sodišč pred kratkim opozoril, naj spremljajo postopke ocenjevanja sodnikov in pravočasno predlagajo izdelavo ocene sodniške službe pristojnemu personalnemu svetu. »Ocenjujemo, da danes ni razlogov za morebitne sistemske spreglede in da bodo na vseh sodiščih v najkrajšem možnem času izpeljani ustrezni postopki,« so sporočili z vrhovnega sodišča. Povedali so še, da sta bili kadrovska evidenca in osebna evidenca sodnikov, ki sta omogočali preverjanje, do lani v pristojnosti ministrstva za pravosodje.
Zgovorna statistika
Zaradi podatka, da je minilo enajst let, odkar je kočevska sodnica dobila zadnjo oceno, so na ministrstvu za pravosodje zaprosili predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani za stališče do ravnanja predsednika okrajnega sodišča v Kočevju. Po prejemu odgovora bodo preučili nadaljnje možnosti ukrepanja. Pojasnili so, da ima pristojnost za razrešitev predsednikov sodišč sodni svet, eden od razrešitvenih razlogov predsednika sodišča pa je tudi neopravljanje zadev sodne uprave v skladu s predpisi oziroma pravočasno. Glede odgovornosti predsednika okrajnega sodišča v Kočevju in predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani so opozorili, da je bila do začetka leta 2010 skrb za spoštovanje zakonskega roka za izdelavo ocene sodniške službe dolžnost predsednika okrajnega sodišča v Kočevju, od tedaj pa predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani. Od tam so sporočili, da je Marko Pogačnik takoj po nastopu funkcije predsednika sodišča odredil pregled vseh ocen sodnikov in izdelavo predlogov za izdelavo ocene sodniške službe za tiste sodnike, za katere je minilo več kot tri leta od zadnje ocene sodniške službe.
Kakorkoli, na ministrstvu za pravosodje so zaradi možnosti neizdelovanja ocen sodniške službe v zakonskem roku personalne svete višjih sodišč in vrhovnega sodišča zaprosili za podatke o številu izdelanih ocen od začetka leta 2010. Glede na pridobljene podatke so sklenili: »Če število vseh izdelanih ocen (980) primerjamo s povprečnim številom sodnikov v letih od 2010 do vključno 2013 (povprečje: 998), lahko ugotovimo, da gre za 98-odstotno doseganje pričakovane kvote ocen sodniške službe. Vse navedeno velja ob predpostavki, da upoštevamo le redna – triletna – ocenjevanja. Če pa upoštevamo, da gre v tako izračunanem deležu tudi za ocene, izdelane v krajših obdobjih, kot na primer pri sodnikih začetnikih ali v drugih, zakonsko predvidenih primerih, pri katerih je mogoča ocena pred potekom rednega triletnega obdobja, lahko ugotovimo, da je delež prenizek.«
Do enakega sklepa so prišli, če so primerjali skupno število ocen s številom sodnikov v posameznih letih (leta 2010 – 1024, leta 2011 – 1016, leta 2012 – 983). Vsa ta leta je bilo sodnikov več, kot je bilo izdelanih ocen, izjema je leto 2013, ko je bilo sodnikov najmanj, to je 970.
Z ugotovitvami so seznanili vrhovno sodišče in sodni svet ter ju pozvali k razmisleku, ali so na tem področju potrebne spremembe normativne ureditve oziroma sprejem morebitnih drugačnih ukrepov, s katerimi bi se, upoštevajoč izhodišče, da ocena sodniške službe predstavlja pomemben garant, da sodniško službo v trajnem mandatu opravljajo za to ustrezno usposobljeni, kakovostni, strokovni in marljivi sodniki, zagotovilo ocenjevanje sodnikov v predvidenih zakonskih rokih. Hkrati je ministrstvo oba naslovnika seznanilo s primerom neizdelave ocene sodniške službe v enajstih letih. Janez Vlaj, predsednik sodnega sveta, je povedal, da bodo problematiko obravnavali na seji 27. novembra.
