Stalna pripravljenost: porabljeno 1,7 milijona evrov, vrnjeno bo 527 tisoč

Za izplačevanje dodatka bi morala vedeti oba nekdanja rektorja - Andreja Kocijančič in Stane Pejovnik.

Objavljeno
25. julij 2016 12.51
shutt*denarnica
Tina Kristan
Tina Kristan
Prvi se izgovarja na drugo, druga na prvega in tako sta skopala jamo za oba. Odgovori univerze in revizijska pravila kažejo, da bi morala za izplačevanje dodatka vedeti oba nekdanja rektorja – Andreja Kocijančič in Stane Pejovnik. Objavljamo tudi končne številke: od 1,7 milijona evrov bruto izplačanega dodatka bodo zaposleni vrnili 292.000 evrov neto, nekoliko manj bo fakultetam vrnil še Furs.

Inšpektorat za javni sektor je junija lani sklenil, da je bilo izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na nekaterih fakultetah ljubljanske univerze nezakonito. Dobro leto kasneje zaposleni – razen dveh, ki dogovora o vračilo nista podpisala, zato ju fakulteti tožita – vračajo dodatek, številni, kot dopušča zakon, po obrokih. Zadnjih nekaj deset, sto ali tisoč evrov bodo tako posamezne fakultete od svojih zaposlenih in od Fursa dobile leta 2018.

Še prej bodo nekateri javni visokošolski zavodi odšteli nekaj sredstev za pravne stroške. Ekonomska fakulteta je tožbo na upravnem sodišču proti odločbi inšpektorata oziroma ministrstva za javno upravo že izgubila. Podobno velja za fakulteto za računalništvo in informatiko, na kateri je tako kot na fakulteti za elektrotehniko v nasprotju z drugimi dodatek prejemalo le tehnično osebje, torej ne tudi dekan in njegova ožja ekipa. Upravno sodišče je po besedah njene predsednice Jasne Šegan tožbo fakultete za računalništvo in informatiko marca zavrglo, a ta še ni pravnomočna, saj se je fakulteta pritožila. Pritožbo rešuje vrhovno sodišče.

Poleg kriminalistov se s stalno pripravljenostjo ukvarja tudi državno pravobranilstvo. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je od Univerze v Ljubljani zahtevalo, naj vrne v proračun 781.000 evrov, del nezakonito izplačanih dodatkov, ker univerza za izplačevanje dodatka ni imela pravne podlage in je tako šlo za nenamensko porabo javnega denarja. S to argumentacijo se na univerzi ne strinjajo, zato sklepa ministrstva niso spoštovali. Junija je tako ministrstvo od državnega pravobranilstva zahtevalo, naj ta sredstva izterja po sodni poti. Od torka je primer na ljubljanskem okrožnem sodišču.

Dokumenti vedo

Nekatere ljubljanske fakultete so si dodatek za stalno pripravljenost izplačevale od leta 2008 do 2015. V tem času – v dobrih sedmih letih – so se na vrhu univerze zamenjali trije ljudje, a prav nihče od njih, trdijo, za dodeljevanje dodatka ni vedel. Ne sedanji rektor Ivan Svetlik, ki je svoj mandat prevzel leta 2013, prav tako ne njegov predhodnik Stane Pejovnik, ki je univerzo vodil od oktobra 2009. Prvi je še konec decembra menil, da ta dodatek ne pripada ne vodilnim na fakultetah ne akademskemu osebju. Kljub temu se je univerza pod njegovim vodstvom, kot že zapisano, odločila, da ne bo spoštovala sklepa ministrstva, po katerem bi morali sredstva vrniti v proračun.

Januarja je Svetlik na seji senata tudi trdil, da ne pozna nobenega sklepa univerze, ki bi dovoljeval ali odobraval uvedbo izplačevanja dodatka. »Če kdo ima takšen podpis rektorja, potem bi bilo dobro, da ga predloži. Če tega ni, je odgovornost na strani dekana, ki ne more reči, da ni poznal pravil.« V Delu smo marca objavili takšen dokument – sistemizacijo delovnih mest na fakulteti za matematiko in fiziko iz leta 2011. Na njem sta žig univerze in faksimile podpisa takratnega rektorja Staneta Pejovnika. Ta kljub temu pravi, da dokumenta ni poznal: »Pripravile so ga strokovne službe rektorata. Potem ko so ugotovile pravno podlago, ki jo citirajo v sklepu, so nanj vstavile faksimile mojega podpisa in ga poslale na fakulteto. Z dopisom nisem bil seznanjen. S to izjavo pa dopisu ne odrekam pravne veljavnosti. Izjavljam le, da ga nisem osebno podpisal in da nisem poznal njegove vsebine.« Kako se torej na univerzi podpisujejo, čeprav s faksimili podpisa, dokumenti, ki imajo pravno veljavo? Takšna sistemizacija, ki bi dovoljevala dodatek, ne obstaja na nobeni drugi članici ljubljanske univerze. Si torej pravila določijo fakultete same, univerza pa jih le potrdi? Vrsta je vprašanj, ki se ob tem postavljajo.

Dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete nam ob tem predlaga, da pogledamo pravila o uporabi faksimile podpisa, ki veljajo na univerzi. »Faksimile se uporablja za redne, množične dokumente ali vzorčne, če želite, denimo za diplome. Ta dokument, ki ga omenjate, se ne zdi takšen dokument, saj ustvarja pomembne ekonomske posledice in zato je nenavadno, da se je faksimile podpisa sploh uporabil.« Morda je oseba, ki je takšen faksimile uporabila, presegla svoja pooblastila, običajno bi namreč za podpis tega dokumenta v primeru rektorjeve odsotnosti morali po mnenju Hojnikove poiskati osebo, ki je pooblaščena za podpisovanje namesto njega ali pa bi potrebovali izrecno soglasje za uporabo faksimile podpisa. Skratka, bistveno je, kaj določajo pravila na Univerzi v Ljubljani, kdaj se lahko uporabi faksimile – ali se lahko tudi za takšne dokumente uporabi brez izrecnega soglasja rektorja ali ne, sklene pravnica.

Omenjena pravila univerze so zelo nenatančna. Določeno je le, da pečate s faksimili podpisa lahko uporabljajo samo osebe, ki jih odredbodajalec, torej rektor, za to pisno pooblasti, in da morajo te osebe voditi dnevnik uporabe pečata s podpisom.

Naj prvi vrže kamen

Poleg sistemizacije delovnih mest na fakulteti za matematiko obstajata še dokument, ki dokazuje, da so na univerzi ne le vedeli, ampak tudi dovoljevali izplačevanje dodatka. Notranja revizijska služba univerze je od marca do sredine junija 2009 opravljala pregled na ekonomski fakulteti. V reviziji so ugotovili, da si fakulteta izplačuje dodatek za stalno pripravljenost, česar niso problematizirali, temveč so fakulteti »priporočili«, da z aktom natančno določi notranjeorganizacijske enote, kjer se bo stalna pripravljenost izvajala, naloge, ki se morajo opraviti v času pripravljenosti, delovna mesta, kjer se to odreja, ter čas in način izvajanja pripravljenosti ter, drugič, da zagotovi, da se stalna pripravljenost odredi pisno, zunaj delovnega časa, zaradi potrebe prihoda posameznika na delo. Končno poročilo revizije je bilo spisano junija 2009, ko je univerzo vodila Andreja Kocijančič, še pred tem tudi osnutek poročila, odgovor ekonomske fakultete na poročilo pa je na univerzo prišel 16. oktobra 2009, ko je bil rektor že Pejovnik. V njem je fakulteta sporočila, da je drugo priporočilo že uresničeno, prvo pa da bo novembra.

Kljub temu Kocijančičeva zatrjuje, da za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost ni vedela, češ da revizijskega poročila ni »neposredno dobila v branje. Morda je temu krivo to, da je novi rektor že bil izvoljen maja 2009 in sem julija opravljala samo tekoče posle.« Toda zadnje ne drži, Pejovnik je bil izvoljen v drugem krogu 29. septembra. Tudi v poročilu je, kot nas je spomnil Pejovnik, »eksplicitno zapisano«, da bo to med drugim poslano rektorici in prorektorici za finančno-gospodarske zadeve. Kot nam je odgovorila glavna tajnica univerze Mihaela Bauman Podojsteršek, je bilo poročilo takratni rektorici »posredovano 3. 9. 2009, kar pa ne pomeni, da ga je takrat tudi prejela. To je bilo v obdobju dnevnih predstavitev rektorskih kandidatov.« In kdaj ga je prejela? »Podatka, kdaj ga je prejela, nimamo.« Nenavadno bi bilo, da bi poročilo, ki ga je spisala služba za notranjo revizijo s Kongresnega trga 12, do pisarne rektorice, ki je prav tako na Kongresnem trgu 12, potovalo več kot 26 dni.

»S tem je revizijska služba izpolnila zahteve iz 23. člena pravilnika o delovanju službe za notranjo revizijo Univerze v Ljubljani,« je, ko je nizal argumente, zakaj on ni mogel vedeti za izplačevanje dodatkov, zatrjeval Pejovnik. Toda niti to ne drži. Postopek, kot določa pravilnik, je takšen: služba za notranjo revizijo napiše poročilo in povzetek poročila, ki ga prav tako prejme rektor oziroma takrat rektorica. Hkrati je služba, kot določa prav omenjeni 23. člen, dolžna rektorju najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu. Kot so nam odgovorili z univerze, se to poročilo »po pravilih pošlje rektorju, upravnemu odboru pa tudi Uradu RS za nadzor proračuna. Zavedeno imamo, da smo Uradu RS za nadzor proračuna poročilo posredovali 23. februarja 2010.« In v njem je bila, kot priznavajo na univerzi, omenjena tudi stalna pripravljenost: »Zagotoviti celovito ureditev področja v primerih, ko se zagotavlja stalna pripravljenost z internim aktom in sklepi ter v opisu delovnega mesta.« Poročilo s temi besedami je tako na mizo moral dobiti tudi Pejovnik.