Stečaj T-2: Kaj mečkajo ustavni sodniki?

Telekomunikacijski operater T-2, ki ga upniki s slabo banko na čelu skušajo poslati v stečaj že od maja 2014, še kar posluje. Stečaj je ustavno sodišče začasno zadržalo maja lani do končne odločitve o zadevi, ki jo obravnava »absolutno prednostno«. Kdaj bo ta sprejeta, ne povedo, pravijo le, da zelo kmalu. Lastniki T-2 imajo kar 157 milijonov razlogov za odlašanje s stečajem, z neprikrito grenkobo ugotavljajo upniki.

Ko se »pošteni davkoplačevalec« zvečer utrujen zvrne pred televizor, da bi si ogledal tekmo svojega najljubšega kluba, ga politika, bančna luknja in podobne tegobe ne zanimajo. Zanj je pomembno le, da njegov kabelski operater dobro deluje in da mu internetna povezava omogoča sprotno komentiranje športne akcije na družabnih omrežjih. Davkoplačevalec, ki ga čez dan jezijo neplačniki in nikoli do konca zakrpana bančna luknja, je torej zvečer vesel, da njegov operater T-2 nemoteno deluje.

Eden vodilnih telekomunikacijskih operaterjev pri nas sodi v družbo nasedlih gradbenikov in cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva, torej največjih dolžnikov banke NLB, katerih slaba posojila so bila prenesena na Družbo za upravljanje terjatev bank. Slabi banki kot največji upnici dolguje 157 milijonov evrov, ta terjatev po podatkih DUTB predstavlja 89 odstotkov celotne vrednosti terjatev do T-2. Ker družba svojih obveznosti iz prisilne poravnave, ki je bila pravnomočna na začetku leta 2012, ni izpolnjevala, so se v DUTB maja 2014 skupaj s sindikatom preostalih upnikov odločili predlagati stečaj.

Zakaj stečaj?

Stečaj T-2 je po pojasnilih DUTB pomemben za zaščito interesov davkoplačevalcev, saj bi dobili od 50 do več kot sto milijonov evrov poplačila v letu dni. »Če stečaja ne bo, bo poplačilo bistveno manjše od najnižjega v primeru stečaja in lahko znaša celo manj kot milijon evrov. Do zdaj so davkoplačevalci kot poplačilo za 157 milijonov evrov terjatev prejeli 100 tisoč evrov, pri čemer bi bilo vsako poplačilo brez stečajnega postopka odloženo na čas po letu 2021. Gre torej za vprašanje, ali bodo davkoplačevalci dobili povrnjen denar, ki so ga namenili za sanacijo bank, ali pa ga bodo brezplačno obdržali lastniki družbe,« pojasnjujejo v DUTB, ki jo vodi Imre Balogh.

Uporabniki omrežja in storitev T-2 stečaja ne občutijo. Poslovanje družbe pod nadzorom sodišča in v sodelovanju z upravo vodi stečajna upraviteljica, kar pomeni, da povezane osebe nanj nimajo več vpliva. Prestrukturiranje s stečajem je zunaj Slovenije običajna praksa, mogoče jo je učinkovito izpeljati tudi pri nas v skladu z veljavno zakonodajo.

Dolžnik se sklicuje na človekove pravice

Potem ko sta se lastnika T-2, kranjski družbi Garnol (98-odstotni delež) in Gratel (1,68-odstotni), pritožila na sklep višjega sodišča, s katerim je to začelo stečajni postopek, so ustavni sodniki sklep razveljavili in zadevo vrnili višjemu sodišču v ponovno odločanje. To je tudi v drugo prisluhnilo argumentom upnikov in potrdilo stečaj, ker naj bi T-2 zamujal s plačilom njihovih zavarovanih terjatev in bil tudi sicer insolventen.

Lastnika sta nato podala vsak svojo ustavno pritožbo, med drugim zato, ker sta prepričana, da so jima bile kršene človekove pravice, ki bi imele zanju hujše posledice. Ustavni sodniki so pritožbi sprejeli v obravnavo in sklenili, da se do končne odločitve ustavnega sodišča zadrži nadaljnje opravljanje dejanj v stečajnem postopku nad družbo T-2. Poleg zadržanja stečaja lastnika predlagata, da se umakne objava izpodbijanega sklepa o začetku stečajnega postopka na spletnih straneh Ajpesa in da se vrnejo pooblastila upravi dolžnice T-2, tako da bi ta lahko nadaljevala izvajanje potrjene prisilne poravnave. Sicer pa po njuni oceni zgolj z zadržanjem stečaja »ni mogoče učinkovito preprečiti nastanka nepopravljivih škodljivih posledic«.

Absolutno prednostno brez časovne omejitve

Ustavno sodišče, ki mu predseduje Jadranka Sovdat, je sklenilo, da bo zadevo T-2 obravnavalo »absolutno prednostno«. Kaj to pomeni? »Zadeva je trenutno v fazi priprave gradiv za odločanje. Kdaj bo ustavno sodišče začelo z odločanjem, žal ne znam napovedati. Verjetno bo to zelo kmalu,« nam je odgovoril generalni sekretar sodišča Sebastian Nerad. »(Absolutno) prednostna obravnava pomeni, da zadeva ni v splošnem vrstnem redu, temveč v posebnem vrstnem redu prednostnih zadev. Zaradi tega bo hitreje na vrsti. Časovne omejitve, ki bi to definirala, pa ni.« Ustavno sodišče ima sicer trenutno v predalih kar 29 zadev, ki se nanašajo na insolvenčne postopke. Med letoma 2014 in 2016 je rešilo 88 takih zadev.

Tudi dolžniki si želijo hitrejše odločitve

Kot nam je pojasnila stečajna upraviteljica T-2 Danica Čuk, se status družbe ni spremenil, še vedno je v stečajnem postopku. »Družba posluje v skladu s pravnomočnimi sklepi sodišča o nadaljevanju poslovanja in o določitvi predračuna stroškov poslovanja v stečajnem postopku. Odločanje ustavnega sodišča neposredno v ničemer ni vplivalo na njeno poslovanje. T-2 je v preteklem letu izpolnil načrtovane poslovne cilje,« pravi Čukova.

V Garnolu poudarjajo, da poslovanje v takšnih razmerah ni enako, kot bi bilo mogoče, če stečajnega postopka sploh ne bi bilo. »Družbi T-2 in lastnikom je v interesu, da se o zadevi čim prej odloči,« še pravijo v Garnolu.