Tiskane izdaje
V sistemu Kostićeve MK grupe posluje več kot 120 delujočih družb. Skupina najbogatejšega Srba in enega najpremožnejših ljudi na Balkanu je preteklo poslovno leto končala z neto dolgom okrog 240 milijonov evrov. To številko se je namenil še povečati. Po naših informacijah je namreč njegova družba Hotel Palace Portorož (uradno sicer v lasti Kostićevega švicarskega podjetja Agri holding, ki je leta 2015 od Istrabenza za 25 milijonov evrov kupil istoimenski prestižni portoroški hotel) hotela v Sloveniji vzeti novo posojilo v znesku 12 milijonov evrov. Najeti ga je nameravala v Gorenjski banki. V njej je Kostić prek svoje srbske Aik banke več kot petinski lastnik, ima pa dovoljenje regulatorja, da ta delež še poveča.
Vlogo za odobritev kredita so obravnavali nadzorniki Gorenjske banke. Niso je odobril, temveč so za posojilo zahtevali dodatna jamstva. To je po naših informacijah vznejevoljilo Kostićevo predstavnico v nadzornem svetu Jeleno Galić. Dodatnih jamstev ni bilo, pa tudi kredita na koncu ne.
Nekaj časa za tem je Kostić prek medijev ostro napadel Gorenjsko banko in namigoval na njeno domnevno sporno kreditno prakso. Pred dnevi je v enem od intervjujev dodal, da »je še vedno prepričan, da so njegove naložbe pri predstavnikih slovenske države zaželene, na praktični ravni pa da je čutiti, da nekomu ogrožajo interese«. Andrej Andoljšek, predsednik uprave Gorenjske banke, Kostićevih kritik ni hotel komentirati. »Vsak od delničarjev seveda lahko izraža svoje mnenje, vprašanje pa je, ali so te navedbe resnične in kako mi dejansko delamo,« je bil redkobeseden. Na naše vprašanje, ali si morebiti javno kritiko enega od lastnikov banke razlaga z dejstvom, da Kostiću niso odobrili posojila, je Andoljšek odvrnil, da »odnosov s strankami in posameznih poslov ne komentira«.
Kaj pravi preiskovalec
Kreditiranje z banko povezanih oseb sicer ni prepovedano. Omejitve za odobravanje posojil postavlja zakon o bančništvu, in sicer za osebe v posebnem razmerju z banko in za veliko izpostavljenost, to so naložbe, ki presegajo desetino kapitala banke. Za osebe v posebnem razmerju z banko (te so med drugim imetniki kvalificiranega deleža v banki) je potrebno predhodno soglasje nadzornega sveta za vsak posel, ki presega 100 tisoč evrov, pri veliki izpostavljenosti pa se morajo nadzorniki vnaprej strinjati z vsako naložbo, ki presega prag 10, 15 in 20 odstotkov kapitala. V primeru Gorenjske banke prag desetih odstotkov pomeni naložba v vrednosti okoli 16,5 milijona evrov.
Zakaj je Kostić sploh potreboval novo posojilo, če javno zatrjuje, da lahko njegova skupina z minimalnim dodatnim zadolževanjem brez težav izvede za 300 do 400 milijonov evrov prevzemov? Jasnega odgovora v Beogradu nismo dobili. »Naša družba si prizadeva vsako svojo investicijo financirati z najbolj optimalno strukturo svojih lastnih sredstev in posojil poslovnih bank. Zato na vseh trgih, na katerih poslujemo, sodelujemo z vsemi bankami, ki so sposobne finančno spremljati skupino, kot je naša,« pravijo v MK grupi. V Sloveniji je po njihovih trditvah več bank, ki bi rade sodelovale z njimi pri sedanjih in prihodnjih projektih. Kot je znano, MK grupo zanimajo Aerodrom Portorož, Marina Portorož in še nekateri hoteli. »Za sodelovanje s posamezno poslovno banko je potrebno več stvari, ki pa so zaupne in morajo biti sprejemljive za obe strani. Za zdaj za obe strani sprejemljivih pogojev poslovnega sodelovanja z Gorenjsko banko nismo našli,« še dodajajo v Beogradu. Dejstvo, da jim banka ni odobrila posojila, pa po njihovem ni nič neobičajnega.
