Tiskane izdaje
To je le eden od dokazov, da imamo s konceptom izključevanja zaradi državljanstva resne težave.
Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je pol leta po postavitvi žice na meji dejal, da »bomo skupaj ustvarili lepo, pozitivno in spodbudno okolje za begunce«. Toda ko redkim, ki zbežijo iz vojnega in družbenega opustošenja, uspe pridobiti mednarodno zaščito v Sloveniji, se jim lahko zgodi – če so državljani Sirije, Afganistana ali Irana –, da jim na banki ne bodo odprli osebnega računa.
»Zgodi se, da dobita hkrati status državljana Somalije in Sirije, in potem moramo zadnjemu razlagati, zakaj on ne more odpreti bančnega računa,« o težavah beguncev iz nekaterih držav govori Franci Jazbec iz društva Odnos. Nevladna organizacija med drugim izvaja projekt Pomoč pri integraciji za osebe z mednarodno zaščito, ki ga sofinancirata evropski sklad za azil in migracije Amif ter slovensko ministrstvo za notranje zadeve. »Ti ljudje so marsikaj doživeli, so travmatizirani in so potem, pri urejanju papirjev, že takoj zavrnjeni. V konkretnih življenjskih situacijah to pomeni dodaten in povsem nepotreben udarec.«
Pranje denarja?
Ko so tako na največjo državno banko NLB kot tudi na nekaj drugih poslali dopis, so dobili pojasnilo, da državljanom Sirije, Afganistana in Irana ne odpirajo računov zaradi varnostnih razlogov z namenom preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. »Osebe z mednarodno zaščito imajo vse pravice kot slovenski državljani,« pravi Jazbec. »Ko jih onemogočimo, ustvarjamo dodatno nezaupanje. In tako bomo težko gradili na vključevanju ljudi v našo skupnost.«
Aida Hadžiahmetović iz Slovenske filantropije pravi, da so ministrstvo za notranje zadeve na to opozorili že pred pol leta, a se doslej ni nič premaknilo. »Država bi morala omogočiti lažjo pot za svoje prebivalce, med katerimi so tudi tisti, ki jim odobrijo mednarodno zaščito,« poudarja nevladnica. »Očitno pa se dogaja to, da jim z ene strani nekaj ponudimo, z druge pa marsikaj onemogočimo.« Na ministrstvu za notranje zadeve se strinjajo, da »onemogočanje odprtja bančnih računov za osebe z mednarodno zaščito predstavlja precejšnjo oviro pri njihovem vključevanju«, toda več od poslane pobude vsem komercialnim bankam, naj umaknejo blokado, niso storili. Od bank pa do danes niso prejeli nobenega odgovora.
Posamično, ne sistemsko
Ahmed, čigar ime je na njegovo željo spremenjeno, je eden od osmih sirskih državljanov, ki so jim letos v Sloveniji priznali mednarodno zaščito. Zdaj ima status begunca in je nastanjen v integracijski hiši. Z odprtjem bančnega računa, kar je storil pred kratkim, kot pravi, ni imel težav. Že prej so mu v eni od nevladnih organizacij svetovali, naj to stori pri Banki Koper.
Tam pojasnjujejo, da »spoštujejo omejitve skladno z zakonodajo o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma«, a če ima begunec urejeno vso dokumentacijo za legalno bivanje v EU, ne delajo razlik na podlagi njihovega državljanstva. Ahmed ni vedel, da nekatere banke diskriminirajo. Zdi se mu celo »neverjetno«, saj je bančni račun nujni pogoj za prejemanje denarne podpore.
Franci Jazbec pojasnjuje, da jim je pri eni banki uspelo odpreti račun za afganistanskega in sirskega državljana, toda opozarja, da to »ne poteka samoumevno in pogosto ne brez posredovanja nevladne organizacije«. To potrjuje tudi Iva Antončič iz Mednarodne organizacije za migracije (IOM), ki pravi, da področje ni sistemsko urejeno.
V drugih bankah pa ...
Da so zaradi »povečane nevarnosti, povezane s splošno varnostjo in možnostjo zlorabe bančnih produktov za financiranje terorizma«, sprejeli nekatere strožje ukrepe glede poslovanja z »najbolj tveganimi območji«, med katerimi so Sirija, Iran, Sudan in Severna Koreja, pojasnjujejo v Novi KBM. Med ukrepi je tudi prekinitev odprtja računa za državljane omenjenih držav. Če ima oseba izkaznico begunca ali prosilca za mednarodno zaščito, lahko pri Novi KBM posluje, toda le »pod pogoji kot drugi nerezidenti«. Toda begunci so po zakonu rezidenti.
Pri Abanki odprejo račun »osebam, ki se identificirajo z dovoljenjem za prebivanje in imajo status begunca ali subsidiarne zaščite«, a to ne velja za državljane Irana in za »osebe, ki so neposredno povezane z njimi«, zaradi »omejevalnih ukrepov Evropske unije za poslovanje z Iranom«.
Tudi v največji državni banki NLB pravijo, da »pri poslovanju z osebami z mednarodno zaščito nimajo posebnih omejitev«, toda hkrati so sprejeli sklep, da ne bodo poslovali s Sirijo, Afganistanom in Iranom ter njihovimi državljani. Pri tem se sklicujejo na seznam držav, »v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ali financiranja terorizma oziroma se ti ne izvajajo dovolj«, ki ga objavljajo v uradu za preprečevanje pranja denarja.
Forum G7
Urad za preprečevanje pranja denarja je centralni organ za sprejemanje in analizo finančnih podatkov o strankah in transakcijah, pri katerih obstaja sum pranja denarja ali financiranja terorizma. Seznam tveganih držav redno posodabljajo, pri čemer uporabljajo podatke Projektne skupine za finančno ukrepanje (FATF). To je mednarodno telo, ki so ga leta 1989 ustanovile članice gospodarskega foruma G7 z namenom »zaščite mednarodnega finančnega sistema pred zlorabami«.
V uradu zatrjujejo, da je seznam držav zgolj »eden od indikatorjev pri prepoznavanju sumljivih transakcij« in »ne postavlja splošne prepovedi sklepanja poslov«. Tudi v Banki Slovenije pravijo, da velja prepoved sklenitve poslovnega razmerja le v primeru, »če se oseba nahaja na seznamu subjektov, zoper katere so uvedeni omejevalni ukrepi, sprejeti na ravni EU oziroma Združenih narodov«. Na vprašanje, kako komentirajo prakso nekaterih bank, ki na podlagi seznama držav ne sodelujejo z njihovimi državljani, odgovarjajo: »Dopuščamo možnost, da so banke v okviru interne politike sprejele odločitev, da z določenimi strankami ne bodo poslovale, ker predstavljajo tveganje z vidika preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki za banko ni sprejemljivo.«
»Uporabnik terorist«
Kako naj bi omejitev pri odpiranju bančnega računa omejevala terorizem, se sprašuje Marko Lovec, raziskovalec politične ekonomije na centru za mednarodne odnose na fakulteti za družbene vede. »To, da ima posameznik bančni račun, kvečjemu daje možnost nadzora nad transakcijami. Pri tem je tudi vprašanje, ali teroristi resnično uporabljajo račune, odprte na ime uporabnika 'terorista'?« nadaljuje Lovec in opozarja, da sta morda prava vzroka »načrtno omejevanje pravic« in odvračanje beguncev, da bi ostali v državi. »Brez transakcijskega računa je onemogočena kakršna koli legalna ekonomska aktivnost in vključenost.«
Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc se zdaj ukvarja s primerom begunca iz Irana, ki mu je banka pred nekaj leti odprla račun, pred kratkim pa zaprla. »Ukrepi, ki merijo na določene države, so zelo sporni, če veljajo za kogarkoli in na splošno. In to brez konkretiziranja sumov,« opozarja. »Ne morejo kar tako reči, da ne bodo poslovali z državljani Irana. Iran ima vendarle osemdeset milijonov prebivalcev. In če komu njihov voditelj ni všeč, ne morejo vsi Iranci, tudi tisti, ki živijo v Sloveniji, trpeti takšnih 'počez' ukrepov,« meni Vernik Šetinc.
Pogojevanja pri dostopu do storitev z državljanstvom je po njegovem precej. »Že pri prodaji avtomobila zahtevajo državljanstvo. In to se dogaja tudi državljanom EU.« Opozori tudi na težave pri zaposlovanju v javnem sektorju, s slovenskim državljanstvom pa se pogojuje tudi dostop do neprofitnega stanovanja. »S konceptom izključevanja zaradi državljanstva imamo resne težave.«
Simptom
Po zakonu o mednarodni zaščiti so tisti, ki so jim jo odobrili, pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva izenačeni z državljani Slovenije. Toda Sendi Murgel iz Skupnosti centrov za socialno delo opozarja, da če upravičenci nimajo svojega bančnega računa, pristojni center izda odločbo o pravici, toda izplačajo jo šele, ko je račun odprt.
V Banki Slovenije pravijo, da je bila »z namenom zagotavljanja finančne vključenosti in dostopnosti osnovnih finančnih storitev za vse« sprejeta evropska direktiva o plačilnem računu, ki jo morajo države članice začeti izvajati septembra letos. Državni zbor je pred kratkim sprejel novelo o plačilnih storitvah, ki naj bi vsakomur dala pravico do osnovnega, a omejenega bančnega računa. Banke bodo njegovo odprtje še vedno, toda zelo redko, lahko zavrnile. »Osebe bomo obravnavali enako kot doslej, skladno z omejitvami in zahtevami po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, pri čemer bomo upoštevali tudi določbe zakona o plačilnih storitvah,« odgovarjajo v NLB.
Neenakovredni svetovi
Za Marka Lovca je »zgodba z bančnimi računi« simptom širše zgodbe in spomni na izvajanje dublinske uredbe in spreminjanje azilne zakonodaje, s čimer se uvajajo kategorije varnih in tveganih držav, omogoča se kolektivna obravnava, ki je v nasprotju s človekovimi pravicami. Po Alainu Badiouju kategoriziranje in ločevanje ljudi poustvarja delitev sveta na več neenakovrednih svetov, kakor da obstajajo prvi, drugi in tretji svet, kakor da migranti prihajajo z nekega drugega sveta.
»Migrante se vnaprej enači s potencialnimi teroristi, kar v družbi ustvarja nelagodje. In težko se je znebiti občutka, da vlada namerno ali nenamerno jezdi na valu retorike strahu, kar je razvidno tudi iz zadeve z 'ograjo', ki še vedno stoji na zeleni meji, čeprav niti prej niti zdaj za to ni nobenega racionalnega razloga,« razmišlja Lovec. In ker so ključne pristojnosti glede migracij in integracije beguncev v rokah notranjega ministrstva, po njegovem vseskozi prevladuje varnostna razsežnost, čeprav je resnični problem »neizvajanje zavez na področju mednarodne zaščite, pri čemer sta se začela erozija standardov in prelaganje odgovornosti pod izgovorom namišljenih varnostnih tveganj«. Resnični vzrok po njegovem ni reševanje problema terorizma, ampak omogočanje večinskemu prebivalstvu, da kanalizira svoj strah pred tujci, s čimer politične elite znova vzpostavijo legitimnost.
