V bližini neonacistov in vrha politike

Policist, ki je bil večkrat opažen v družbi neonacistične organizacije in je simpatizer SDS, je varoval premiera Pahorja in Janšo.

Objavljeno
28. september 2014 17.46
Anuška Delić, Rok Kajzer, Ozadja
Anuška Delić, Rok Kajzer, Ozadja

Policist je zaposlen na centru za varnost in zaščito v policiji in je bil večkrat opažen v družbi vrha slovenske divizije neonacistične organizacije Blood and Honour. Je simpatizer stranke SDS, kot varnostnik je bedel nad premierom Janezom Janš in nad premierom Borutom Pahorjem.

 

Konec septembra 2011 je na Blegošu sijalo sonce. Na vrhu so se zbrali člani SDS, ki so se odpravili na tradicionalni pohod na 1562 metrov visoko goro. Za leseno mizo so prav tam sedeli neformalni vodja slovenskega krila neonacistične organizacije Blood and Honour (BH Slovenija) Dejan Prosen, še en pomemben član te organizacije Kristjan Podobnik, v medijih bolj znan kot Razy, nekaj članov stranke in Dejan Padovac, ki je v tistem času kot varnostnik, zaposlen v referatu za varovanje predsednika vlade v okviru centra za varnost in zaščito (CVZ) v policiji, varoval Boruta Pahorja.

Že pred tem, marca 2011, so se člani SDS v treh disciplinah pomerili na zimskih športnih igrah v smučarskem centru Cerkno, vreme je bilo spet odlično in s pordelimi lici so za isto mizo sedli Prosen, njegov sorodnik in po nam dostopnih informacijah vsaj simpatizer BH Slovenija Nace Prosen, Podobnik, dva člana SDS in Padovac. Leto pozneje se je ta udeležil srečanja z evropskim poslancem in takratnim predsedniškim kandidatom dr. Milanom Zverom ter s poslanko Ireno Tavčar, ki ga je za člane organiziral občinski odbor SDS v Žireh, kjer je doma tudi Padovac. Predsednik vlade je bil tedaj že (spet) Janez Janša.

V času, ko je bil Padovac kot varnostnik že tesno ob predsedniku vlade Pahorju, je najpomembnejšega političnega funkcionarja v državi denimo varoval, ko sta s takratno predsednico hrvaške vlade Jadranko Kosor junija 2011 v Gospiću položila kamen za tovarno slovenskega Calcita, nato pa sta se sprehajala ob Plitviških jezerih. Pa tudi dva meseca pozneje, ko je premier Pahor po stari Ljubljani spremljal nemško kanclerko Angelo Merkel.

Ko je Pahorjeva vlada nekaj mesecev pozneje padla, je Padovac prešel nazaj k prvotnemu varovancu - Pahorjevemu nasledniku Janši. Tega je spremljal tudi skozi množico podpornikov pred okrožnim sodiščem v Ljubljani usodnega 5. junija 2013, ko je bila tedaj že nekdanjemu premieru izrečena obsodilna sodba.

Osem let in trije predsedniki vlad v dveh osebah

Ko smo na policiji poskušali preveriti naše informacije v zvezi s Padovcem, so bili tam sicer zelo odzivni, a vseh podrobnosti vendarle niso pojasnili. Tako ne vemo, kdaj natančno je Padovac postal varnostnik predsednika vlade Boruta Pahorja in kdaj se je »vrnil« k Janši, saj je premier varovana oseba še nekaj časa po koncu mandata. So pa na policiji povedali, da je bil na oddelku za varovanje predsednika vlade, ki se je pozneje – po ustanovitvi uprave za policijske specialnosti, katere del je postal CVZ s svojimi službami – preimenoval v referat, zaposlen od 1. junija 2005 do 21. aprila 2013. Varoval je torej tri predsednike vlade v dveh osebah, Pahorju in Janši, ki je v tem času državo vodil dvakrat. Naposled je bil v referat za varovanje oseb v okviru CVZ premeščen potem, ko je vlado prevzela Alenka Bratušek.

Na policiji smo preverjali tudi informacijo, da je Padovac leta 2012, menda prav na Janševo zahtevo, napredoval. Takrat je že veljal zakon o uravnoteževanju javnih financ (po domače Zujf), po katerem sme javni uslužbenec pridobiti višji naziv, če je ta pogoj za opravljanje dela na delovnem mestu, na katero je bil premeščen. Podrobnih pojasnil o tem, v čem sta se Padovčevi delovni mesti razlikovali, ali pa razlage, zakaj je bila premestitev potrebna, na policiji niso podali. Zanikali so sicer, da bi šlo pri napredovanju za kakršnokoli posredovanje kogarkoli, v uradniščini pa so pojasnili, da je bil premeščen na zahtevnejše delovno mesto, za katero je izpolnjeval vse pogoje.

Padovac je pred tem že napredoval: aprila 2008, ko je vladala SDS, in maja 2011, ko je vladala SD, toda pri tem je šlo za napredovanje na podlagi ocen dela, so razložili na policiji. Preden je bil julija 2012 »premeščen na bolj zahtevno delovno mesto«, je imel uradniški naziv višji policist specialist II, po napredovanju pa policijski inšpektor specialist III.

Naj spomnimo še, da je prav v tistem času že potekal tako imenovani projekt Kaskade, s katerim je takratni notranji minister iz vrst SDS Vinko Gorenak v operativo prestavil okoli 150 policistov. Naši sogovorniki blizu policije sicer pravijo, da je bila to boljkone krinka za politično uzurpacijo policije, kar se je jeseni 2012 pokazalo tudi v tem, da je bil za direktorja CVZ imenovan Mirko Šimenko, katerega soproga je v drugem Janševem premierskem mandatu postala svetovalka za gospodarstvo v kabinetu predsednika vlade. Taisti Šimenko se je nedavno, kot je poročal Večer, na lastno željo vrnil na mariborsko policijsko upravo, od koder je oktobra 2012 čez noč prišel za prvega moža CVZ. Njegova žena Suzana Lep Šimenko je namreč postala poslanka državnega zbora iz vrst SDS.

Padovac torej učinkov Gorenakovih kaskad ni samo preživel, celo napredoval je. Sodeč po aktih o sistemizaciji delovnih mest v policiji je z nazivom višji policist specialist II sicer opravljal fizično varovanje, usklajeval dejavnosti pri varovanju in pristojne službe obveščal o gibanju varovane osebe, torej Pahorja. Njegova uradna naloga je bila tudi »pridobivanje podatkov o osebah, ki poskušajo motiti ali ogrožati varovano osebo, in stalno spremljanje operativnih informacij za zagotavljanje varnosti varovane osebe«.

Blizu centrale slovenskih neonacistov

V prostem času se je Padovac, kot kažejo fotografije, ki jih objavljamo, pa tudi tiste, ki jih ne, družil s ključnimi osebami BH Slovenija oziroma vsaj z Dejanom Prosenom in Kristjanom Podobnikom. To se ni dogajalo le na shodih in srečanjih v okviru strankarskih dejavnosti SDS, temveč tudi denimo ob motorističnih dogodkih, saj so vsi našteti veliki ljubitelji motorjev. Prosen je med drugim solastnik motoristične trgovine Ready 2 Race v Žireh in po nam dostopnih informacijah ključni človek tamkajšnjega kluba ljubiteljev motoristične znamke KTM (KTM Family Žiri). Kot smo nedavno razkrili v Delu, je Sova o identiteti vodje neonacistov obvestila politični vrh in šefa policije že aprila 2010.

Čeprav je treba posebej poudariti, da v zvezi s Padovcem nismo odkrili indicev o simpatizerstvu z BH Slovenija, pa v smislu njegovih poklicnih nalog na delovnem mestu javnega uslužbenca, ki je bil več let tako rekoč noč in dan ob rami predsednika vlade Pahorja, ne moremo mimo njegovega prijateljevanja s Prosenom in delovanja v SDS. Policija na vprašanje, ali takšne prostočasne dejavnosti ne pomenijo možnosti za krnitev integritete policije ali pa osebne in politične integritete premiera Pahorja, ni odgovorila. Poskušali smo navezati stik tudi s Padovcem, vendar se na naše telefonske klice in sporočila ni odzval.

Prav tako od policije nismo dobili nedvoumnega odgovora na vprašanja v zvezi z informacijo, da naj bi bil pri Padovcu zaradi suma povezav z žirovskimi neonacisti opravljen notranji nadzor, pri katerem naj bi bilo ugotovljeno, da gre zgolj za prijateljevanje, ki ne vpliva na opravljanje dela premierovega varnostnika. Sprva so potrdili le, da »je policija v preteklosti že preverjala podatke iz različnih virov o domnevnih povezavah policistov z domnevnimi člani skrajnih desničarskih skupin. Po teh podatkih naj bi policisti sodelovali pri urjenju članov teh skupin. Opisanih očitkov nismo potrdili.« Zagotovili so, da kadar zaznajo informacije o ravnanju uslužbencev policije, te vedno preverijo in ustrezno ukrepajo.

Ker s posplošenim odgovorom na konkretno vprašanje o notranjem nadzoru nad Padovcem nismo bili zadovoljni, smo ga zastavili še enkrat, a so sporočili, da so bili jasni že prvič: »Kot rečeno, se očitki zoper Padovca niso potrdili.« Tega policija v prvem odgovoru ni zapisala.

Bivši premier pa nič

Uradu predsednika republike Pahorja smo poslali šest zelo konkretnih vprašanj, ki so med drugim zadevala problematiko ekstremističnih skupin, o kateri je bil kot premier obveščen že najmanj aprila 2010. Vprašali smo tudi, ali Pahor v dejstvu, da je bil Padovac njegov varnostnik, vidi možnost zlorab informacij o gibanju in dejavnostih enega najvišjih političnih funkcionarjev.

Ker je bil Pahor v New Yorku, na zasedanju Združenih narodov, smo prejeli precej skop odgovor: »Predsednik republike ne komentira zaposlenih na MNZ, ki so mu ali so mu bili dodeljeni za varovanje. Predsednik je prepričan, da so dodeljeni varnostniki ustrezno varnostno preverjeni, usposobljeni ter zanesljivi pri izvajanju svojih nalog - enako je bilo, ko je bil v funkciji predsednika vlade – in kakršnihkoli zlorab ni zaznal.« So pa v uradu potrdili, da je Pahor ob prevzemu funkcije »prejel informacijo nekdanjega oziroma dotedanjega predsednika dr. Danila Türka glede ekstremizma«.