V stalni pripravljenosti dneve in noči

Številnim so dodatek izplačali za ure rednega dela, ne za čas dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti. Iz dokumentov, ki smo jih dobili od inšpekcije, pa je še razvidno, da so si nekateri dekani pripravljenost odredili kar sami.

Izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost na devetih fakultetah je bilo nezakonito. Fakultete za dodelitev dodatka nimajo niti pravne podlage, je sklenil inšpektor za javni sektor. Niti vsebinskih razlogov, saj ne opravljajo neodložljivih del v smislu nenehnega varovanja občečloveških vrednot (ob požaru, poškodbah, hudih kaznivih dejanjih), prav tako ne dejavnosti, ki zahtevajo nepretrgano storitev, je dodal minister za javno upravo. Minister je priznal, da je s fakultetami potekala »dolga diskusija, da se še danes ne strinjajo z mnenjem inšpekcije, vendar je to dokončno, zato bo treba stanje sanirati«. Sam je nezakonito izplačilo dodatka sicer označil prej za nesporazum kot hudo kršitev.

Toda koliko dodatka je bilo, četudi kot nesporazum, od leta 2009, ko so si ga prve fakultete začele odrejati, izplačanega? To smo želeli izvedeti od njih. Na naša vprašanja v dveh tednih niso v celoti odgovorile ekonomska fakulteta, fakulteta za družbene vede, za računalništvo in informatiko ter za socialno delo. Druge – fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, filozofska fakulteta, fakultete za elektrotehniko, za matematiko in fiziko ter za šport – so nam poslale poimenske sezname z natančnimi številkami. Poleg tega smo od inšpektorata po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja dobili zapisnike nadzora, sklepe ministra ter ugovore fakultet z večino priložene dokumentacije. In iz teh uradnih dokumentov je mogoče razbrati marsikaj.

Zato lahko tudi sklepamo, da bo skupna vsota izplačil presegla milijon evrov bruto – daleč največji delež k tej številki prispeva ekonomska fakulteta, sledijo ji fakulteta za družbene vede, filozofska fakulteta, fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, vse druge so si izplačevale precej manj. Nekaj od milijona evrov bo vrnjeno v državni proračun, ne pa vse, saj zakon o sistemu plač v javnem sektorju zahteva, da posameznik preveč izplačano plačilo vrne le za deset mesecev. Čeprav so nekateri dekani, tj. osebe, odgovorne za zakonito delovanje fakultete, ter tajniki, ki so najpogosteje pravniki po izobrazbi, dodatek nezakonito prejemali celo slabih štirideset mesecev.

Dodatek za stalno pripravljenost si je izplačevalo devet od 26 članic ljubljanske univerze. In tudi med temi devetimi so velike razlike. Tako po višini izplačanih dodatkov kot po tem, komu so ga šefi fakultet dodelili – bodisi le ali zlasti sebi in najožjim vodstvenim sodelavcem ali tudi tehničnemu osebju.

Vse dni naslednji dve leti

V dokumentih, ki smo jih dobili z inšpektorata, so navedeni vsi, ki so dodatek prejemali ne le v letu 2013, o čemer smo v Ozadjih že pisali, temveč tudi v letih 2012 in 2014. Tudi ta pregled na prvo mesto po višini izplačanih dodatkov postavi ekonomsko fakulteto, ki si je letno izplačala od 134 do 153 tisoč evrov bruto dodatka. Pri letu 2012 se ji s slabimi 112 tisočaki sicer približa fakulteta za družbene vede.

Na ekonomski fakulteti je bilo v letu 2014 v stalni pripravljenosti 46 ljudi. Nekateri vse dni v letu, je razvidno iz sklepov o odreditvi pripravljenosti, ki jih je podpisala dekanja Metka Tekavčič. Vsak dan je bila v stalni pripravljenosti tudi sama, zato je na primer decembra poleg redne plače prejela dobrih sedemsto evrov bruto dodatka. Stalno pripravljenost, ki je trajala vse popoldneve, noči in konce tedna, ji je odredila, kar za celoten dveletni mandat z enim sklepom, Polona Domadenik, prodekanja na fakulteti, prav tako prejemnica dodatka. Čeprav bi morala Tekavčičeva za delo v stalni pripravljenosti dobiti soglasje rektorja. Tako zahteva zakon.

Sama se s tem ne strinja, saj da je kljub prevzemu funkcije ostala zaposlena na delovnem mestu visokošolskega učitelja, ki sodi v plačno skupino D, in tako ni napredovala v skupino B, v kateri naj bi bili dekani. Zakaj, nam z ekonomske fakultete niso odgovorili. So se pa tako odločili prav vsi dekani, pri katerih je pravilnost izplačila preverjal inšpektor. In prav vse je inšpektor pri takšni argumentaciji zavrnil, češ da ni sporno, da so dekani, zato rektorjevo soglasje potrebujejo. Imel ga ni nihče.

Poleg dekanje in prodekanov je stalna pripravljenost na ekonomski fakulteti že s pravilnikom odrejena tudi vsem predstojnikom kateder in predstojniku izobraževalne enote za športno vzgojo. Zakaj mora biti slednji v stalni pripravljenosti, nam prav tako niso odgovorili. Ima pa ta, kot je razvidno s spletne strani ekonomske fakultete, govorilne ure vsak ponedeljek kar v svojem teniškem centru. Dodatek prejema že več let, v letu 2013 ga je bilo okoli 200 evrov bruto na mesec. Med prejemniki dodatka na seznamu je kot vodja službe za splošne zadeve tudi nekdanja zaupnica Sviza na ekonomski fakulteti. Pravilnik namreč omogoča, da »po potrebi« stalno pripravljenost odredijo tudi strokovnim, administrativnim in tehničnim delavcem.

Pravilnik o stalni pripravljenosti delavcev je ekonomska fakulteta sprejela kar sama leta 2011, leto pozneje je kljub številnim varčevalnim ukrepom v visokem šolstvu krog prejemnikov dodatka še nekoliko razširila. Torej v času, ko ji je dekanoval Dušan Mramor, danes minister za finance. Oba s trenutno ministrico za izobraževanje, znanost in šport Majo Makovec Brenčič sta dodatek prejemala tako v letu 2012 kot 2013.

Pavšalno izplačilo

Dodatek je bil na ekonomski fakulteti, je še sklenil inšpektor, sicer konkretno pisno odrejen, a čas pripravljenosti iz sklepa ni bil razviden, »zato je bil dodatek javnim uslužbencem izplačan od ur rednega dela, ki so ga opravili v posameznem mesecu, ne pa od dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti«. Tako je na primer vseh deset zaposlenih, pri katerih je inšpektor natančno preverjal pravilnost dodelitve dodatka, decembra lani dobilo izplačanih za 184 ur stalne pripravljenosti. Torej osem ur za vsak delovni dan.

Pravilnik še določa, da morajo biti vsi, ki jim je bila odrejena stalna pripravljenost, »v kolikor je potrebno, v roku ene ure prisotni na delovnem mestu«. To pomeni, da ti niti en dan v zadnjih letih (razen med dopustom) niso mogli iti na primer v hribe ali na obisk na drug konec Slovenije, kaj šele čez mejo.

V boj nad inšpektorat

Ne glede na vse zapisano zdaj nekatere fakultete, med njimi menda tudi ekonomska, razmišljajo, da bi »uporabile razpoložljiva pravna sredstva«. Mihaela Bauman Podojsteršek, glavna tajnica univerze, je namreč zapisala, da odločitev ministrstva in inšpektorata ne drži v delu, ki navaja, da je edina podlaga za izplačilo dodatka za stalno pripravljenost zaposlenih zakon ali kolektivna pogodba. Podlaga je lahko še interni akt organizacije, trdi, kar da v več primerih dokazuje tudi sodna praksa. Zato bodo članice, ki so dodatek izplačevale na podlagi internega akta, »uporabile razpoložljiva pravna sredstva«, sklene Bauman Podojsterškova.

O vsebinskih razlogih in primernosti izplačevanja dodatka, predvsem vodstvenim kadrom, nihče od odgovornih ne reče niti besede. Tako kot ne o pisanju pravilnikov ali sprejemanju odredb, s katerimi dekani sebi in drugim določajo dodatke, kar na ravni samih fakultet. Univerza – rektorat in upravni odbor – je namreč tista, ki je odgovorna za sprejemanje splošnih aktov o materialnem poslovanju in delovnih razmerjih na univerzi. Kot tudi za nadzor nad delovanjem njenih članic.

Sprenevedanje

Dokumenti, ki smo jih prejeli z inšpektorata, po višini izplačanega dodatka postavljajo v ospredje tudi fakulteto za družbene vede. Od leta 2014 ta sicer dodatka ne izplačuje več, leto prej ga je dodelila le osmim zaposlenim, med katerim ni bilo dekana. Medtem ko je bil leta 2012 seznam prejemnikov veliko daljši, skupno je fakulteta izplačala slabih 111.600 evrov bruto dodatka. Več kot 730 evrov bruto na mesec je dobil dekan Bojko Bučar, tajnik fakultete 623, prodekani od 520 do dobrih 600, pomočnik tajnika pa 460 evrov bruto. Na seznamu so med drugim še vodje in predstojniki različnih enot in služb na fakulteti, tudi knjižnice in založbe. Na podatke za čas pred letom 2012 še čakamo. Številka bi lahko bila podobno visoka, saj se uredba, ki določa, na katerih delovnih mestih se izvajanje nalog zagotavlja tudi s stalno pripravljenostjo, od začetka leta 2010 do konca oktobra 2012 ni spreminjala.

Stalna pripravljenost pomeni »dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo«, piše v razlagi kolektivne pogodbe. Toda fakulteta za družbene vede v ugovoru na zapisnik inšpektorata prizna, da je »v večini primerov ob nastanku potrebe po dosegljivosti delavca delo opravljeno od doma, tehnični delavci, informatiki, dekan in tajnik pa glede na vrsto dogodka pridejo delo opravit tudi na fakulteto«. Popolnoma enak stavek je zapisan v ugovoru ekonomske fakultete. Prav tako obe menita, da za potrebe tega ugovora celovito zbiranje podatkov o tem, kdo je bil v času stalne pripravljenosti klican, da se mora zglasiti na fakulteti, za daljše obdobje »pomeni veliko administrativnega dela, katerega stroški so večji od pričakovane koristi«.

Tudi pri fakulteti za družbene vede inšpektor sklene, da je bil dodatek pisno odrejen, a da iz sklepa ni razviden čas stalne pripravljenosti, zato je bil neupravičeno izplačan od ur rednega dela. Tudi temu inšpektorjevemu sklepu na fakulteti ugovarjajo, češ da so sklepi osnova za načrtovanje dela in za to, da lahko kasneje delodajalec glede na dejanske potrebe v posameznem mesecu ustno razporedi delavca v stalno pripravljenost. Zelo nenavaden odgovor, če vemo, da je fakulteta v decembru 2012 prav vsakemu od devetih zaposlenih, pri katerih je izplačevanje dodatka inšpektorat podrobneje preučil, plačala natančno 174 ur stalne pripravljenosti, torej za vse delovne dni po osem ur. Stalna pripravljenost je na fakulteti za družbene vede, enako kot na ekonomski, potekala med delavniki od četrte ure popoldne do sedme ure zjutraj, konec tedna pa od sedme ure zjutraj do sedme ure naslednjega dne.

Samoodreditev

Na vseh fakultetah razen na fakulteti za elektrotehniko ter za računalništvo in informatiko so dodatek dodelili tudi dekanom. Nekateri so zato spisali interne akte, drugi sicer niti tega ne. Fakulteta za matematiko in fiziko, ki si je na leto izplačala sicer le okoli sedem tisoč evrov bruto, je edina, kjer je dodatek pripadal izključno vodstvu. Tako ga je na primer oktobra 2011 takratni dekan Franc Forstnerič z odredbo dodelil sebi in še dvema prodekanoma. Podobno je storil njegov naslednik Anton Ramšak leto oziroma dve pozneje, ko je hkrati stalno pripravljenost odredil še tajnici.

Tudi dekan fakultete za šport Milan Žvan si je čas stalne pripravljenosti odredil kar sam, sicer le za en mesec. Odločitev o stalni pripravljenosti dekana je bila, kot je razvidno iz zapisnika inšpektorata, sprejeta na kolegiju dekana, ki pa ga sestavljajo dekan, prodekani in tajnik. In kolegij je za to, trdijo na fakulteti, »zagotovo imel tehten razlog«. Dekan je sklep kolegija, dodajo, »takrat samo realiziral«.

Niso vsi enaki

Da bi bilo treba razlikovati med stalno pripravljenostjo vodilnih in tistih tehničnih delavcev, na primer informatikov in hišnikov, pri katerih narava dela zahteva stalno pripravljenost, pa poudarjajo v visokošolskem sindikatu. Nanje se po besedah predsednika sindikata Marka Marinčiča že obračajo številni tehnični delavci, »ki so bili dejansko plačani, ker so morali po potrebi zunaj delovnega časa priti na fakulteto, in ne morejo biti odgovorni«. Po odločitvi inšpektorata bodo morali dodatek vračati vsi.

V sindikatu so še prepričani, da je »treba trenutno afero z dodatki za stalno pripravljenost razčistiti z jasnejšimi posledicami kot v primeru afere s honorarji marca letos«. Ekonomska fakulteta je »med Mramorjevim dekanovanjem nezakonito izplačevala ta dodatek širokemu krogu fakultetnih funkcionarjev in jim z mesečnimi izplačili tudi več kot 700 evrov bruto izboljšala plače v času varčevalnih ukrepov v javnem sektorju. Isti posamezniki danes preprečujejo odpravo plačnih neskladij v korist nižjih pedagoških delavcev v visokem šolstvu in blokirajo zakonsko ureditev načina in obsega financiranja visokošolske javne službe, čeprav to zahtevata ustava in odločba ustavnega sodišča«, še poudarjajo v sindikatu.