Tiskane izdaje
Ljubljana – Številnim zaposlenim na fakultetah so dodatek izplačali kar od ur rednega dela, ki so ga opravili v posameznem mesecu, in ne od časa dejanskega opravljanja stalne pripravljenosti. Dekani, ki so dodatek prejemali, pa rektorjevega soglasja niso imeli. Tudi to je sklenil inšpektor za javni sektor.
Po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja smo pridobili zapisnike o inšpekcijskem nadzoru, sklepe ministra za javno upravo in ugovore fakultet z večino priložene dokumentacije. Iz teh uradnih dokumentov je razvidno, koliko so fakultete svojim zaposlenim dodelile dodatka za stalno pripravljenost med letoma 2012 in 2014. Podatke za preostala leta, torej od 2009 do 2011 in 2015, smo želeli pridobiti od fakultet. Večina nam je v dveh tednih odgovorila, ne pa vse. Med njimi za zdaj molčita tudi ekonomska fakulteta in fakulteta za družbene vede, ki sta si, kot je razvidno iz inšpekcijskega zapisnika, v letih od 2012 do 2014 izplačali največ. Koliko sta si v preostalih letih, še ne vemo. In že seštevek do zdaj dostopnih podatkov pokaže, da so fakultete za stalno pripravljenost posameznikom skupno izplačale 900 tisoč evrov.
Tako na ekonomski fakulteti kot na fakulteti za družbene vede, kjer je seznam prejemnikov najdaljši, so prepričani, da so to počeli zakonito, saj so ga posameznikom dodelili v skladu z internim aktom. Prva je namreč leta 2011 sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti zaposlenih, pod katerega se je podpisal trenutni minister za finance Dušan Mramor in v katerem je kot takratni dekan ekonomske fakultete odredil, da dodatek pripada tudi dekanom. Fakulteta za družbene vede, prav tako članica ljubljanske univerze, pa je že leta 2010 spisala odredbo, v kateri je tudi dolg seznam delovnih mest, »kjer se izvajanje nalog zagotavlja tudi v obliki stalne pripravljenosti«.
Kaj je še razvidno iz zapisnikov inšpekcijskega nadzora in ugovorov fakultet, preberite jutri v Delovih Ozadjih.
