Visoka nagrada visoke predstavnice

Skoraj 2000 evrov bruto znaša nagrada, ki jo vsak mesec k 3000 evrom bruto plače prejema Ana Polak Petrič, visoka predstavnica RS za nasledstvo. Nagrado ji izplačuje sklad za nasledstvo.

pon, 17.10.2016, 06:00
MZZ: Ena ključnih prioritet zunanje politike
»Cilj imenovanja dr. Ane Polak Petrič je bila potreba po učinkovitem in aktivnem delovanju na področju uresničevanja sporazuma o vprašanjih nasledstva, kar je ena izmed ključnih prioritet slovenske zunanje politike. Pred imenovanjem na to funkcijo je na ministrstvu za zunanje zadeve opravljala naloge pooblaščenke za nasledstvena vprašanja, kar pomeni, da je opravljala naloge priprave stališč in koordinacije vseh nasledstvenih vprašanj znotraj enega resorja − MZZ. Z imenovanjem na funkcijo visoke predstavnice je obdržala vse naloge koordinacije nasledstva v MZZ, pri tem pa še naloge visokega predstavnika, ki dejansko predstavljajo oblikovanje politik, stališč in koordinacijo vseh nasledstvenih vprašanj na vladni ravni med vsem pristojnimi resorji in organi. Visoka predstavnica v skladu s sporazumom o vprašanjih nasledstva namreč skrbi za njegovo uresničevanje. S tem v zvezi predstavlja in zastopa stališča, ki jih je predhodno potrdila vlada. Visoka predstavnica pri svojem delu sodeluje z vsemi resornimi ministrstvi, skladom Republike Slovenije za nasledstvo, Banko Slovenije ter drugimi državnimi organi in institucijami, ki so pooblaščeni za izvajanje sporazuma o vprašanjih nasledstva, glede vprašanj, ki nastanejo pri njegovem izvajanju. Dodatno k temu visoka predstavnica za nasledstvo od februarja 2016 koordinira in vodi tudi delo skupine pravnikov na Skladu RS za nasledstvo.«

Po hodnikih zunanjega ministrstva se že nekaj časa šepeta o zajetnem dodatku, ki ga za opravljanje funkcije slovenske visoke predstavnice za nasledstvo po nekdanji SFRJ prejema uslužbenka MZZ Ana Polak Petrič. Preverili smo, ali je nezadovoljstvo njenih sodelavcev v hiši upravičeno.

Vlada Alenke Bratušek je januarja 2014 za visoko predstavnico Republike Slovenije za nasledstvo − potem ko je sočasno razrešila Rudolfa Gabrovca − imenovala Ano Polak Petrič. V istem sklepu jo je imenovala še za pooblaščenko za pogajanja o prevzemu jamstva za devizne hranilne vloge v okviru Banke za mednarodne poravnave. V peti točki sklepa pa je vlada skladu za nasledstvo naložila, da ji izplačuje 1900 evrov bruto mesečne nagrade.

Ta sklep ne krši veljavnih predpisov. Zakon, ki ureja delovanje sklada, namreč med sredstva prišteva tudi denar, namenjen »za delovanje, in nagrado za delo visokega predstavnika«, v še enem členu pa, da temu pripadata »nagrada za delo in povračilo stroškov v višini, ki jo določi vlada«. Če odštejemo dejstvo, da v zakonu niso navedeni točni zneski, torej lahko vlada o njihovi višini odloča povsem arbitrarno, saj zgornje meje za nagrado ni, pa je jasno, da so bila pravila o nagradi napisana predvsem zato, ker se je predvidevalo, da bo morala država zagotoviti denar za zunanje strokovnjake, ki posla ne bi prevzeli brezplačno.

»Neupravičeno in neustrezno«

Ne Rudolf Gabrovec ne Miha Pogačnik, torej predhodnika Polak Petričeve, nista bila na plačilni listi države in je bilo izplačevanje nagrade smiselno. Pogačnik je tako prejemal 3123 evrov bruto nagrade, Gabrovec pa 4400 evrov. Zaplet nastane, ker je trenutna visoka predstavnica za nasledstvo zaposlena v državni upravi, na ministrstvu za zunanje zadeve. Od države prejema 3064 evrov bruto plače in še 1900 evrov bruto nagrade, skupaj torej več kot 4900 evrov na mesec. Za primerjavo: finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je septembra dobila nekaj manj kot 4480 evrov plače (torej skoraj 500 evrov bruto manj od visoke predstavnice). Premier Miro Cerar prejema nekaj več kot 5600 evrov bruto. Visoka predstavnica je prejšnji mesec s svojim dohodkom prehitela kar sedem ministric in ministrov slovenske vlade.

A na zunanjem ministrstvu zatrjujejo, da je znižanje nagrade s 4400 evrov na 1900 − kar je bilo posledica »varčevalnih ukrepov in optimizacije stroškov v javni upravi« − državnemu proračunu prineslo 30.000 evrov letnega prihranka. Takšna pojasnila ministrstva so zavajajoča, saj ni bilo nikakršnega prihranka. Še več, po naših izračunih je institucija visokega predstavnika trenutno najdražja od vseh dosedanjih. Polak Petričeva je namreč zaposlena v državni upravi in, kot smo že izračunali, za opravljanje svoje funkcije prejema skupaj z nagrado več kot 4900 evrov bruto. Država bi torej prihranila le, če bi ukinila podeljevanje nagrade, kar bi bilo v primeru visoke predstavnice, ki za svoje delo že prejema plačo, tudi logično.

Stanislav Sikošek, predsednik sindikata slovenskih diplomatov, je na naša vprašanja, ali je dodatna nagrada ustrezna oziroma kaj o njej meni glede na dejstvo, da drugi zaposleni na zunanjem ministrstvu za dodatne naloge ne dobivajo nagrade k plači, jedrnato odgovoril: »Menim, da je posebna nagrada oziroma dodatna nagrada k redni plači neupravičena in povsem neustrezna.«

Bosanski predstavnik in hrvaška predstavnica brez nagrade, srbski pro bono

Kakšno pa je plačilo visokih predstavnikov za nasledstvo po republikah nekdanje Jugoslavije? Rodoljub Etinski, profesor na pravni fakulteti univerze v Novem Sadu, je sporočil, da je julija odstopil s funkcije visokega predstavnika Srbije: »Ko sem opravljal to funkcijo, nisem dobival nikakršnega nadomestila.« Tako kot Polak Petričeva ima njen bosanski kolega Mirsad Žuga državno plačo, saj je zaposlen na finančnem ministrstvu. »Kot visoki predstavnik Bosne in Hercegovine nimam nikakršnih dodatnih prejemkov na tej podlagi razen plače, ki pa jo dobim kot namestnik finančnega ministra,« je pojasnil Žuga. Enak odgovor smo dobili iz Hrvaške. »Visoka predstavnica Republike Hrvaške za vprašanja sukcesije nekdanje SFRJ Andreja Metelko Zgombić ne prejema nobene dodatne nagrade, dodatka ali kakršnekoli dodatne denarne nagrade,« so zapisali na tamkajšnjem zunanjem ministrstvu. Metelko Zgombićeva je, tako kot Polak Petričeva, uslužbenka ministrstva.

Z očitki, da je od države prejemal preveč denarja, se je pred dobrimi sedmimi leti že spoprijemal takratni visoki predstavnik za nasledstvo Miha Pogačnik; del očitkov je letel na »sukcesijsko« nagrado, del pa na honorarje za sodelovanje z vlado pri reševanju mejnega spora s Hrvaško. Kot visoki predstavnik za nasledstvo je takrat dobival 3590 evrov bruto. V nasprotju s Polak Petričevo pa je delal pogodbeno. Zaradi očitkov, ki se jim je pridružil tudi takratni premier Borut Pahor, se Pogačnik kasneje ni hotel več ukvarjati z mejnimi problemi s Hrvaško, je pa do leta 2009 ostal visoki predstavnik za nasledstvo. Za to je vsak mesec prejel 3590 evrov bruto nagrade. Takrat se je tudi hudoval, ker kot visoki predstavnik slovenske države ni imel ne prostorov za delo, ne strokovnih sodelavcev in ne tajnice. »Delo za državo opravljam iz svojih osebnih prostorov,« je dejal. Leto dni po prevzemu dolžnosti, torej leta 2006, je po poročanju Financ finančno ministrstvo Pogačniku izplačalo 42.567 evrov za mednarodnopravno svetovanje na področjih nasledstva držav, reševanja mednarodnih sporov, mednarodnih pogodb in odgovornosti države. Tega leta mu je sklad za nasledstvo nakazal še 13.241 evrov.

Malo muzike, veliko denarja

Sogovorniki z MZZ, ki nočejo biti imenovani, poudarjajo, da je položaj visokega predstavnika za sukcesijo sicer pomemben, da pa delovnih obveznosti zaradi zelo počasnega izvajanja nasledstvenega sporazuma ni toliko, kot bi nekateri radi prikazali. Opozarjajo tudi, da veliko nalog s področja nasledstva v okviru rednega dela opravljajo uslužbenci zunanjega in finančnega ministrstva ter osebje sklada za nasledstvo. O tem, koliko ur na dan so mu v povprečju vzele obveznosti, povezane s predstavništvom za nasledstvo, je Pogačnik povedal: »Povprečje takratnih obveznosti je težko izračunati, ker se je včasih delalo in potovalo tudi po več dni skupaj, seveda se je to negativno poznalo pri delu v mojem podjetju.«

Dodal je še, da se mu je (njegova) nagrada takrat zdela primerna glede na delo in naloge: »Moj motiv glede na nasledstveno tematiko, ki je del stroke, s katero se ukvarjam, ni bil prvenstveno finančen. Nagrade in dela sedanje predstavnice ne morem komentirati, ker nimam vpogleda v njeno delo.« Glede ustreznosti prejemanja posebne nagrade poleg plače je odgovoril, da gre za širše vprašanje namenske porabe javnih sredstev in preprečevanje dvojnega plačila za isto delo: »Za kar obstajajo pooblaščeni organi, ki so za to tudi plačani, in naj vam podrobneje odgovorijo na to vprašanje. Če bi bil javni uslužbenec, bi se odrekel nagradi.«

Ministrstvo: Vse b. p.

Toda na zunanjem ministrstvu so prepričani, da je dodatek izplačan povsem upravičeno: »Nagrada, do katere je upravičena visoka predstavnica za nasledstvo, je utemeljena na dejstvu, da Polak Petričeva rešuje najbolj zahtevna pravna vprašanja in sprejema odločitve za zaščito interesov RS pri nasledstvu – Ljubljanska banka, devizni varčevalci, tožba pred evropskim sodiščem za človekove pravice ...«

Dodajajo, da za položaj visokega predstavnika ni posebej sistemiziranega delovnega mesta v javni upravi v ustreznem rangu. Zakonodajalec je po presoji ministrstva nagrajevanje dodatnega dela predvidel tudi zato, ker se z njim »ohranja fleksibilnost izbire primernih strokovnjakov med različnimi resorji in tudi zunaj javne uprave«.

Prijavi sovražni govor