Tiskane izdaje
Težava s strelivom očitno ni od včeraj. V vrhu vojske pravijo, da se zaloge streliva za belgijsko avtomatsko puško zmanjšujejo že od leta 2013. »Glavni vzrok za manjšanje zalog so nezadostna finančna sredstva v zadnjih nekaj proračunskih obdobjih,« so pojasnili. Koliko streliva vojska porabi na leto, ni znano, ta podatek po pojasnilih SV sodi med zaupne. Da vojsko že leta pesti kleščenje obrambnih sredstev, ni novost. Obrambni proračun za prihodnje leto se bo v primerjavi z letošnjim skrčil še za dodatne štiri milijone. Letos smo oziroma bomo za obrambni sektor namenili okoli 348 milijonov evrov, prihodnje leto naj bi mu namenili še štiri milijone manj, torej 344 milijonov. Na obrambnem ministrstvu pa pri tem poudarjajo, da je novi predlog za prihodnje leto za 22 milijonov višji in naj bi, če bo sprejet, znašal nekaj več kot 366 milijonov evrov.
»Za zdaj še dovolj«
Če upoštevamo, da je povprečna prodajna cena puškovnega naboja (z oznako 5,56 × 45 Nato, standardni puškovni naboj zavezništva) 40 centov (cene nihajo tudi navzdol, pri bolj kakovostnih pa tudi krepko navzgor), bi – če zelo poenostavimo – za to proračunsko »razliko« štirih milijonov (če se obrambni proračun ne bo zvišal na predlaganih 366 milijonov) lahko kupili okoli 10 milijonov kosov streliva. Toda ali lahko vojska kljub pomanjkanju streliva opravlja redne naloge in kaj bi bilo v primeru napada na državo? Streliva je, zagotavljajo, za zdaj še dovolj, vendar zaradi nezadostnih finančnih sredstev vojska »nima količine streliva, predvidene v načrtu zalog streliva, ki je izdelan na podlagi smernic za načrtovanje ob upoštevanju potreb SV«. Logistiki obrambnega ministrstva so, pojasnjujejo, pravočasno posredovali vso dokumentacijo za dopolnitev zalog, ki je previdena na začetku prihodnjega leta.
In kaj za vojsko pomeni vrnitev kalašnikovk v operativno uporabo? Tiskovni predstavnik SV Simon Korez pojasnjuje, da teh pušk vojska nikoli ni izločila iz operativne uporabe: »V formacijah enot SV je sicer predvidena jurišna puška FN 2000 S, se pa avtomatska puška 7,62 mm (jugoslovanska kalašnikovka, op. a.) uporablja kot alternativna oborožitev oziroma kot oborožitev za vojaško strateško rezervo, pa tudi kot oborožitev, s katero se izvajajo tekmovanja v strelski ligi SV.«
Dekonzerviranih 2150 kosov
Vojska je zaradi pomanjkanja streliva za belgijsko jurišno puško za usposabljanje dekonzervirala 2150 kalašnikovk. Zanje imajo, kot pravijo, oborožene sile na voljo dovolj streliva. Vendar te puške naša vojska nima v stalni uporabi, ampak jo uporablja za potrebe namenskega usposabljanja in jo ima v rezervi za primere morebitnega naraščanja strukture vojske (vojaška strateška rezerva). Nazadnje so več teh pušk uporabili med migrantsko krizo, saj imajo puško v svoji formaciji že vsa leta tudi pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki so bili takrat vpoklicani na opravljanje vojaške službe.
Po podatkih, objavljenih na vladnih spletnih straneh, se bo tudi znesek, namenjen strelivu in minsko-eksplozivnim sredstvom, v tako imenovanih razvojnih programih med letoma 2017 in 2020 krepko zmanjšal. Prihodnje leto je za to predvideno 1,85 milijona evrov, leta 2018 le še 700 tisočakov in še leto pozneje samo 200 tisočakov. Zakaj se sredstva zmanjšujejo? »Na začetku leta je SV predstavila minimalne potrebe po dodatnih sredstvih, s katerimi bi zagotovili tudi nabavo ustreznih količin streliva in minsko-eksplozivnih sredstev. Če bo namenjeno več sredstev, bo temu primerno večja nabava. Predlogi za leto 2019 so bili oddani z namenom sklepanja večletnih pogodb oziroma sporazumov za dobavo streliva, konkretne količine in višina finančnih sredstev pa bodo določene šele pri pripravi predlogov proračunov za leti 2018 in 2019,« odgovarjajo na obrambnem ministrstvu.
Tudi uradna Natova statistika ne kaže najboljše slike. Po priporočilih oziroma navodilih zavezništva naj bi države obrambnemu sektorju namenjale 2 odstotka bruto domačega proizvoda. Ni skrivnost, da tega Slovenija že leta ne dosega, a se vsaj v tem segmentu od večine članic ne razlikuje. Zahtevani delež dosegajo samo ZDA, Grčija, Velika Britanija, Estonija in Grčija.
Za opremo le odstotek obrambnega proračuna
V našem primeru pa je pomembnejši drugi podatek. Države članice naj bi petino obrambnega proračuna porabile za opremo. Deseterica navodilo upošteva, na repu pa je naša država, ki bo po podatkih Nata (gre za oceno) za opremo namenila le 1,17 odstotka obrambnega proračuna. Litva, denimo, 27,65 odstotka. Slovenija na tem področju sicer zadnja leta ni blestela. Najbolj se je zapovedanemu petinskemu deležu obrambnega proračuna za opremo približala leta 2010 z 18 odstotki, potem ko jih je leto prej za to porabila osem in pol, nato pa sledijo padci – leta 2011 je bil ta delež 5,7 odstotka, leto pozneje 1,2 odstotka, nato 1,27, predlanskim pičlih 0,66 odstotka in lani 1,86 odstotka.
Dvoličnost
Tudi pred poslanci je dejal, da je ključni dejavnik slabšanja pripravljenosti v preteklih letih in sedanjega stanja krčenje finančnih sredstev. Kleščenje vsot za vojsko je v zadnjih petih letih popolnoma onemogočilo njeno modernizacijo, saj je delež za investicije upadel s 25 odstotkov na slaba 2 odstotka vojaškega proračuna. Dramatična opozorila vrhovnega poveljnika so sicer umestna, a je Pahor po vsem sodeč pozabil, da se je dramatični padec denarja za obrambo zgodil – v njegovem vladnem mandatu. Med letoma 2009 in 2011 se je namreč obrambni proračun države zmanjšal kar za 100 milijonov evrov.
