Tiskane izdaje
Sergej Racman je po vsem sodeč s friziranjem bilanc vrsto let vzdrževal svoj kinematografsko-igralniški portfelj. Zapleteno hobotnico in posle razkrivajo interni dokumenti ciprske družbe X6D. Ti kažejo tudi verigo medsebojnih posojil med družbami, ki jih je nadziral prav Racman.
V uredništvu Ozadij smo pridobili dokumente ciprske družbe X6D, ki je imela ključno vlogo v plenilskem financiranju slovenskih in drugih povezanih podjetij v ozvezdju Sergeja Racmana. Gre pretežno za interne dokumente, ki nam jih je namenil neimenovani vir. Poslal nam jih je prek Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev (ICIJ) oziroma platforme SecureDrop, ki omogoča šifrirano, torej anonimno, neizsledljivo in tako tudi varno posredovanje dokumentov.
Med drugim je anonimni vir z nami delil poročilo o posebnem pregledu, ki ga je izvedla revizorska hiša Ernst & Young. Pregledali so 105 transakcij in v analizi ugotovili, da več povezanih podjetij ni poravnalo svojega dolga do X6D. Opozorili so na morebitna nasprotja interesov, saj so se posojila pretakala iz ene povezane družbe v drugo, in zaradi nepopolnih računovodskih podatkov predlagali spremembo računovodskega sistema.
Vendar pa je ta dokument za slovensko javnost bolj zanimiv zato, ker prikazuje (od)tok denarja s Cipra v Slovenijo.
Prav tako smo pridobili vsa finančna poročila X6D, ki so na voljo v ciprskem registru. Zadevajo leta 2006, 2007, 2008 in 2009, vendar so vsa antedatirana. Letna poročila za leta 2006–2008 so bila namreč v register vložena šele leta 2013 – vsa na isti marčevski dan, medtem ko je letno poročilo za leto 2009 datirano v februarju lani, ni pa jasno, kdaj je bilo predano registru. Drugih poročil register nima, čeprav so bila najmanj v fazi priprave. Družba sicer na Cipru (vsaj na papirju) še vedno obstaja.
Milijoni potovali po svetu
X6D je bil središčna točka v pretoku denarja med družbo Sergeja Racmana v davčni oazi Britanski Deviški otoki z imenom South Europe Capital in več podjetji, ki jih je nadziral prav on, kažejo dokumenti.
Pri nas je sicer X6D znan predvsem kot nekdanji solastnik Koloseja, saj je Racman prek njega odkupil delež v tem ljubljanskem kinematografu od KD Group. V tujini se je X6D pojavljal kot »mati« družbe Xpand 3D, ki je razvijala in proizvajala očala za ogled 3D-filmov. Leta 2009 jih je na premieri filma Avatar denimo nosil režiser James Cameron.
Na podlagi vse pridobljene dokumentacije danes lahko zapišemo, da je bil prav X6D v letih vzpona in padca Sergeja Racmana nekakšna kretnica, ki je sredstva iz bolj zaprtih davčnih oaz, kot so denimo Britanski Deviški otoki, prek delno pregledne davčne oaze – Cipra – preusmerjala v Kolosej in druge povezane družbe. Zdaj je jasno, da so se Racmanove družbe v Sloveniji pogosto financirale prav iz ciprskih posojil. Vseh transakcij je bilo v obdobju 2007–2013 za več kot 20 milijonov evrov.
Poleg tega so se na Ciper, kažejo letna poročila, stekali prihodki, ki so bili prav tam tudi ravno prav »okleščeni«, da je bilo mogoče prikazati čim manj dobička.
Še vedno sicer ni znano, kako in če sploh je denar prispel na davčno prijazne Britanske Deviške otoke ali v ameriško davčno oazo Delaware, da je nato lahko kot posojilo potoval na Ciper in od tam v Slovenijo. Vsekakor pa drži, da je bil ekonomski upravičenec, torej dejanski lastnik družb v davčnih oazah, ki so radodarno in pogosto brez vsakršnih zavarovanj posojale denar, Sergej Racman.
Prav tako je bil Racman – prek družbe z Britanskih Deviških otokov – vseskozi večinski družbenik X6D in mu je kot večinski družbenik podjetij v drugih davčnih oazah namenjal večmilijonska posojila. Ob tem je, kot zapisano, nadziral tudi slovenska podjetja, ki so prejela posojila s Cipra. Ker gre za medsebojno povezane družbe, ki jih je obvladovala ista oseba, je teoretično mogoče tudi, da je šlo zgolj za posojila na papirju. Toda tega neodvisno ni mogoče potrditi ali ovreči.
Za povečavo klikni na znak v spodnjem desnem kotu (oz. tukaj).
Krava molznica se predstavi
X6D je bil ustanovljen leta 2005, in sicer za razvoj, proizvodnjo in prodajo 3D-očal ter s tem povezane opreme in storitev. Leta 2010 se je družba s slovenskim ministrstvom za gospodarstvo pogajala o podpori njihovi naložbi v proizvodnjo 3D-očal za kinematografe, ki naj bi v Mariboru predvidoma prinesla okoli petsto novih delovnih mest. Vendar naložba nikoli ni bila izpeljana.
Podjetje X6D v poslovanju – glede na finančne izkaze – ni bilo uspešno. Med letoma 2006 in 2009 je namreč vsako leto ustvarilo izgubo pred davki in čisto izgubo, imelo je tudi negativni kapital. V letnem poročilu iz leta 2009 je vodstvo zapisalo, da razvoj podjetja in finančni rezultati niso zadovoljivi ter da se direktorji trudijo zmanjšati izgube. Kljub temu je neutrudno kreditiralo Racmanove družbe v davčnih oazah, Sloveniji in drugod po svetu.
Od ustanovitve podjetja do pomladi 2008. je bil direktor družbe sam Racman, nato pa je vodenje prevzela Maria Costeira, ki je bila tedaj po naših informacijah tudi Racmanova življenjska partnerica. Lani jo je kot direktor X6D spet zamenjal Racman, njen odstop pa sovpada z nekaterimi poslovnimi dogodki, ki jih razkrivamo v nadaljevanju.
Costeira je pojasnila, da je odstopila, ker ji je bilo »preprečeno, da bi izpolnila svoje dolžnosti«. Pojasnila pa je še, da njeno lani ustanovljeno irsko podjetje Neoopti Xpand z Racmanom in njegovimi družbami ni nikakor povezano.
X6D je sicer ustanovilo podjetje, ki se ukvarja z ustanavljanjem in zastopstvom družb, takoj po ustanovitvi pa je kot edini družbenik vstopilo slovensko podjetje Kolosej kinematografi. Leto pozneje je delež prešel na družbo Lavinia Group Investments z Britanskih Deviških otokov, katere ekonomski upravičenec oziroma dejanski lastnik je prav Racman.
Leta 2010 je postala 15-odstotna družbenica X6D družba s karibskega otoka Dominika, torej iz še ene davčne oaze. Dejanska lastnica te je Costeira. Danes je družbeniško stanje skorajda nespremenjeno, le da pol odstotka družbe pripada podjetju NuVision Technologies iz ameriške zvezne države Oregon, ki pa ne obstaja več. Gre sicer za nekdanjega ameriškega partnerja X6D v proizvodnji 3D-očal.
Doslej je X6D veljal za družbo iz davčne oaze, prek katere je Racman izpeljal nakup Koloseja, toda njena vloga je bila ključna – za njegove vzpone in padce.
Vse poti vodijo
Konec februarja 2014 je direktor in lastnik podjetja postal Sergej Racman. To smo v Delu razkrili lani v okviru novinarskega preiskovalnega projekta Panamski dokumenti.
South Europe Capital je v letih 2008 in 2009 prek dveh slovenskih družb lastniško obvladoval 13 odstotkov Koloseja, družbo Kolosej zabavni centri in skoraj polovico Koloseja Maribor. Danes je edini družbenik podjetja Zabavna znanost, ki je edini oziroma večinski družbenik cveta proslulih kinematografskih podjetij – Kinematografov Maribor (v likvidaciji), Koloseja Celje (kina ni več) in Ljubljanskih kinematografov (v prisilni poravnavi). Poleg tega je South Europe Capital vlagatelj v investicijske sklade BiH.
Pridobljeni dokumenti kažejo, da je South Europe Capital dal družbi X6D kar 20 milijonov evrov posojila z desetodstotno obrestno mero in zapadlostjo leta 2011. Posojilo ni bilo zavarovano. V letu 2006 je X6D porabil 4,3 milijona evrov posojila, nato pa se je znesek le še povečeval. Konec leta 2007 je X6D počrpal že 10,2 milijona evrov kredita, naslednje leto 14,7 milijona in 2009. približno 17,9 milijona evrov. Posojilo je bilo kasneje podaljšano do leta 2013.
Glede na desetodstotno obrestno mero bi moral X6D družbi South Europe Capital plačati še okoli 1,5 milijona evrov, piše v letnem poročilu. Medtem pa je X6D še konec preteklega leta črpal 50.000 evrov posojila od South Europe Capitala, kaže seznam transakcij z davčnimi oazami, ki ga objavlja urad za preprečevanje pranja denarja.
Ali je X6D kadarkoli poplačal to posojilo in ali je bilo res dano, ni jasno.
Racman na vprašanja o tem ni hotel odgovoriti, Maria Costeira pa je zapisala, da se je to dogajalo v času, ko ni bila direktorica X6D, temveč je bil to Racman. »Po mojem vedenju je bil dolg konvertiran v delniški kapital, kar bi moralo biti razvidno v ciprskem registru. Tega, kaj se je z njim dogajalo pozneje, če sploh, ne morem komentirati.« Prav tako ji ni znano, kako je South Europe Capital dobil ta denar.
Dobrotnikov je bilo več
Racmanova družba na Britanskih Deviških otokih je bila glavni kanal za pretakanje denarja na Ciper in z njega, ni pa bila edina. Konec leta 2009 je imel X6D v bilancah 24 milijonov evrov posojil, ki jih je prejel od povezanih družb.
Leta 2008 je dobil nezavarovano posojilo od dveh povezanih družb v znesku 7,1 milijona evrov, od KD Group 6,8 milijona in od Adriatic Investa 237.450 evrov. Posojilo Adriatic Investa je bilo poplačano leto pozneje. To podjetje je bilo sicer v letu 2008 dva meseca v lasti Sergeja Racmana, nato pa ciprske družbe Sidbury Enterprises oziroma Racmana, ki je dejanski lastnik tudi te družbe iz davčne oaze.
Še ena družba iz davčne oaze, ameriškega Delawara, European Funds je X6D leta 2008 posodila 1,2 milijona evrov, ta pa je posojilo poplačal še v istem letu. Leta 2009 je X6D kreditiral tudi Kolosej, s slabimi 700 tisočaki, a je bilo posojilo po navedbah v letnem poročilu poplačano leto kasneje.
Vznemirljiva 19. stran
Poleg tega finančna poročila razkrivajo, kot vse kaže, kreativno knjigovodstvo. X6D je namreč najverjetneje umetno prikazoval obveznosti in stroške na eni ter terjatve na drugi strani. V tem obdobju so denimo administrativni stroški družbe bojda znašali celo 4,5 milijona evrov, menedžment si je izplačeval po 1,5 milijona evrov in več, stroški prodaje so bili – v družbi brez zaposlenih in brez poslovnih prostorov na Cipru, ki so jo upravljali poklicni upravljavci podjetij – milijon evrov (v letih 2006 in 2007).
Leta 2008 so se stroški prodaje povzpeli na skoraj pet milijonov evrov, leto pozneje pa na kar 21,5 milijona ameriških dolarjev oziroma 18 milijonov evrov (po današnjem tečaju). Prav ti zadnji so spodbudili našo radovednost, saj so se pojavili v letu, ko je X6D dosegel zelo lepe prihodke – okrog 33 milijonov evrov – ki pa so jih prej omenjeni stroški oklestili kar za 55 odstotkov.
Vir visokih stroškov smo našli na 19. strani finančnega poročila. X6D je imel bojda kar za 17 milijonov evrov stroškov inventarja. Ti so se od leta 2008 povečali za 12 milijonov.
Med drugimi »zanimivostmi« smo odkrili tudi lepe prihodke ljubljanskega Koloseja od X6D, čeravno ni jasno, kaj naj bi mestni kinematograf prodajal ciprski družbi. Leta 2006 je bilo takšne prodaje kar za 775 tisoč evrov, v naslednjih dveh letih se je nato znižala na nekaj deset tisočakov, leta 2009 pa je X6D že prodajal Koloseju.
Sergej Racman na vprašanja o morebitnem »kreativnem knjigovodenju« ni odgovoril.
Bogati darovi s Cipra
Medtem ko je X6D dobil finančno injekcijo predvsem od South Europe Capitala, je s posojili tudi sam zalagal številna podjetja. Letna poročila kažejo, da je odobril po tri milijone evrov posojila družbam Sidbury, European Funds, X6D USA in Arena Film. Vse navedene je posredno ali neposredno obvladoval Racman.
Toda precej bolj so bila prepletena posojila slovenskim podjetjem iz Racmanove zbirke, razkriva poročilo o posebnem pregledu X6D, ki ga je 2015. opravila družba Ernst & Young Svetovanje. Dokument hranimo v uredništvu Ozadij, prejeli pa smo ga prek novinarskega konzorcija ICIJ.
Poročilo Ernst & Younga razkriva posojilne verige, prenose terjatev in obveznosti, nakupe deležev in pobote. Svetovalci so ugotovili, da mnoga posojila niso bila poplačana in da ima X6D več dolžnikov. Poudarili so, da niso dobili vpogleda v vse računovodske evidence transakcij in da jim ni uspelo preveriti usklajenosti med računovodskimi evidencami in začetnim stanjem. Opozorili so še na morebitno nasprotje interesov, saj je v več transakcijah ista oseba podpisala pogodbe za obe pogodbeni strani. Šlo je namreč za povezana podjetja. V šestnajstih transakcijah je bila podpisnica Maria Costeira, v eni pa Racman.
Družba Ernst & Young je pregledala 88 transakcij med X6D in drugimi podjetji, povezanimi s Sergejem Racmanom. Izvedene so bile med marcem 2007 in koncem leta 2013, njihov skupni znesek pa je bil 27,7 milijona evrov, poleg tega so našli še za pol milijona ameriških dolarjev transakcij. Kronološko se posebni pregled začne z največjo transakcijo – 7,5-milijonskim zneskom za nakup Koloseja od KD Holdinga.
Pri drugih transakcijah gre večinoma za posojila družbam Adriatic Invest, Kolosej, Kolosej Maribor, Kolosej zabavni centri, Onisac, PM&A FA, Auctor, PCI, Priori in 3-D logistika. Poleg tega je posojila prejel tudi X6D, in sicer od Zabavne znanosti, Adriatic Investa in Koloseja. Vse te družbe je posredno ali neposredno obvladoval Racman.
X6D je imel novembra 2013 okoli 2,45 milijona evrov obveznosti, vse do KD Groupa. Hkrati je od več podjetij terjal sredstva v višini 6,8 milijona evrov.
Družba Ernst & Young Svetovanje je v pregledu posojilnih pogodb in druge dokumentacije ugotovila terjatve do petih podjetij v skupni vrednosti skoraj štiri milijone evrov. Te izhajajo iz posojil in skupno 26 transakcij. Toda do 24. novembra 2014 nobeno posojilo – po dostopnih podatkih Ernst & Younga – ni bilo poplačano, prav tako ne odpisano ali oslabljeno.
Poleg teh terjatev v vrednosti slabih štirih milijonov evrov – ki so jih potrdili na podlagi posojilnih pogodb in plačila denarja – so revizorji ugotovili še terjatve do petih podjetij v znesku 2,8 milijona evrov. A teh jim ni uspelo v celoti potrditi z ustreznimi dokumenti.
X6D je z nekaterimi družbami iz svoje posojilne mreže reševal odprta dolžniška razmerja s poboti. Tako je s Kolosejem, Kolosejem zabavni centri in Onisacom sklenil pobote z nedenarnim poslovanjem v skupni vrednosti 2,2 milijona evrov. Vendar Ernst & Young ni preiskoval veljavnosti vzpostavljenih obveznosti in terjatev, ki so se pobotale.
Poleg tega so Kolosej, Kolosej zabavni centri in Onisac za pol milijona evrov terjatev prenesli na srbska podjetja iz Racmanovega kroga Kolosej S, Strike investments in Rio Royale.
Racman obtožuje
V poročilu o posebnem pregledu X6D sicer piše, da je izdelano na podlagi prejete dokumentacije, dostopnih podatkov in verbalnih pojasnil ter javno dostopnih podatkov, a smo Ernst & Young Svetovanje vseeno prosili za komentar Racmanovih obtožb. Niso se odzvali.
Costeira pa je pojasnila, da je posebni pregled naročila zato, ker je bilo nujno, da »si podjetje (in drugi družbeniki) razjasnijo, in da to potrdi neodvisni revizor, koliko denarja so X6D dolgovala podjetja, ki jih je neposredno ali posredno nadziral večinski družbenik (Racmanovo podjetje Lavinia Group Investments, op. p.), saj so se roki za plačila iztekli, plačil pa ni bilo«. Dodala je, da je želela kot direktorica storiti vse, da bi zaščitila interese podjetja. In da je bil Racman s poročilom seznanjen, a je dejal, da bo preveril, ali je točno. Bil je razburjen, ker ga je naročila.
Največ dolguje Racmanov Adriatic Invest
Kot navajajo dokumenti, ki jih je pridobilo Delo, je bil marca lani največji dolžnik X6D podjetje Adriatic Invest – dolg: 1,54 milijona evrov. Adriatic Invest, ki obvladuje 43 odstotkov Koloseja, vodi Racman, sicer pa je v lasti 3-D Logistike, ki je pred enim letom prešla v last Racmanovega bratranca Urbana Racmana.
To ni edino podjetje, v katero je Racman nastavil svojega bratranca, ki tako na papirju drži roko nad Racmanovim kinematografskim delovanjem, ali drugega sorodnika. Svojega očeta, 91-letnega Martina Racmana, je denimo postavil za lastnika družbe Astraea Investicije Tri, ki je družbenica Casinoja Astraea v Lipici.
Vprašanja o tem, zakaj se skriva za svojim bratrancem in priletnim očetom, Racman ni komentiral.
Kot zapisano, je med dolžniki X6D veliko Racmanovih podjetij. Tako mu je 3-D Logistika marca lani dolgovala 1,4 milijona evrov, Sidbury Enterprises pa 1,52 milijona.
Družba Auctor, ki je v Racmanovi lasti in je večinska družbenica Koloseja, ki je v stečaju, je dolgovala dobrih 407 tisočakov. Dokumenti navajajo še sedem drugih povezanih družb, v Sloveniji in Srbiji, ki so dolgovale več kot 765 tisoč evrov.
Pri tem je posebej zanimiv primer družbe Fold, dolžnice dobrih 601 tisočakov. Fold je sicer postal dolžnik X6D, potem ko je ta nanj prenesel svojo terjatev do Koloseja. S tem se je Fold znašel v vlogi enega pomembnejših upnikov v insolvenčnih postopkih nad Kolosejem. Do letošnje likvidacije je bil v lasti SIP nepremičnin, na katere je Racman prenesel nepremičnino Koloseja, s čimer jo je izmaknil bankam upnicam.
Vse povezane družbe skupaj so X6D dolgovale dobrih šest milijonov evrov.
Za povečavo klikni na znak v spodnjem desnem kotu (oz. tukaj).
Skrivnostnih
V uredništvu Ozadij smo prek platforme ICIJ za anonimno posredovanje dokumentov prejeli tudi konto kartico Adriatic Investa, ki kaže, da naj bi to podjetje leta 2008 od X6D kupilo nekaj, kar naj bi bilo vredno 19,9 milijona evrov. Vendar pa ostaja skrito – ne le novinarjem Dela, temveč očitno tudi X6D – za kakšen nakup je šlo, kaj je ciprska družba prodala Adriatic Investu in kdo je podpisal prodajo. To namreč odkrito popisuje poročilo sekretarju in direktorjem X6D iz marca lani, katerega verodostojnost je potrdila Maria Costeira, njegova podpisnica.
Poročilo še opozarja, da je X6D dal veliko posojil družbam na Racmanovo zahtevo, a nemalo teh posojil ni bilo nikoli vrnjenih in ni videti, da kdaj bodo. Kljub več zahtevam Sergej Racman, ki ima vpogled v poslovanje dolžnikov, X6D ni predstavil načrta za poplačilo teh dolgov. Še več – večina teh podjetij finančno ni zmožna vrniti posojil.
Adriatic Invest ima negativni kapital, zato je dvomljivo, da bo X6D lahko poplačal več kot 20 milijonov evrov dolga, navaja poročilo. Tudi večina drugih dolžnikov ni sposobnih vrniti posojil. 3-D Logistika in Auctor imata prav tako negativni kapital, Kolosej zabavni centri so v prisilni poravnavi, srbske družbe Kolosej S, Rio Royale in Strike investments tako rekoč ne poslujejo, Fold pa je bil letos likvidiran in izbrisan iz registra.
Čeprav se je X6D bojeval za preživetje in je potreboval prihodke za poslovanje, je Sergej Racman predlagal izplačilo dividend. To bi lahko povzročilo dodatno škodo podjetju in ogrozilo njegovo finančno stabilnost, navaja poročilo. »Če bo gospod Racman nepopustljiv glede izplačila dividend, mora zagotoviti poplačilo posojil,« še piše v dokumentu, ki ga je lani podpisala Maria Costeira. Mesec dni pozneje je Costeira, kot pišemo zgoraj, odstopila kot direktorica X6D.
Slovaški nabiralnik
Sergej Racman je sicer že vsaj od leta 2009 davčni rezident Slovaške, zato našo davkarijo bržčas manj zanima. Po določbah zakona o dohodnini za davčnega rezidenta med drugim velja oseba, ki »ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji ali je v kateremkoli času v davčnem letu prisotna v Sloveniji skupno več kot 183 dni«.
Racman se v poslovnih registrih resda že vrsto let pojavlja z naslovom v Bratislavi, vendar pa na Slovaškem – ob pomoči kolegice Pavle Holcove s češkega centra za preiskovalno novinarstvo – nismo odkrili njegovih sledi, ne poslovnih ne kakršnihkoli drugih. Edini znak, da na Slovaškem obstaja človek po imenu Sergej Racman, je njegovo ime, natisnjeno na bel listek, ki je prilepljen na nabiralnik na Záhradnícki 16464/74, kjer naj bi imel prijavljeno stalno prebivališče.
Na tem nabiralniku so izpisani še priimek Gorjup ter imeni dveh slovaških podjetij – Lindas in JRL.SK. Prvo je v lasti Boruta Gorjupa, njegova direktorica je Alenka Gorjup. Drugo je v lasti Javne razsvetljave, vodita pa ga Gorjupova in Stanko Furlan.
Poštni nabiralnik v Bratislavi je edini znak, da tam obstaja Sergej Racman.
Gorjupova sta se na Slovaškem sicer pojavljala v družbah, povezanih s KD Groupom, a danes ne obstajajo več. Alenko Gorjup je mogoče najti tudi v vlogi blagajničarke Združenja občanov in podjetij Republike Slovenije in Slovaške republike, ki je bilo po pojasnilih slovenskega zunanjega ministrstva »spomladi leta 2011 ustanovljeno na pobudo veleposlaništva RS v Bratislavi« z namenom krepitve gospodarskega sodelovanja med državama.
Na ministrstvu so še potrdili, da so v prostorih slovenskega veleposlaništva potekali pripravljalni sestanki in ustanovna skupščina združenja, pa tudi nekaj poznejših srečanj. Zanikali so, da bi bila Gorjupova kadarkoli zaposlena na našem veleposlaništvu.
Racman na vprašanja o njegovem davčnem rezidentstvu in prebivališču v Bratislavi ni odgovoril. Smo pa v telefonskem pogovoru o tem vprašali Gorjupa. Dejal je, da na navedenem naslovu stanujejo vsi, da je stanovanje prostorno, v dveh nadstropjih in z ločenima vhodoma. Da sta z ženo zdaj upokojena in več v Sloveniji, Racman pa tudi veliko potuje.
Na naše vprašanje, ali mu Racman plačuje najemnino, je Gorjup odgovoril z vprašanjem, ali smo novinarji ali uslužbenci davkarije, češ da nas to nima kaj zanimati.
In tako smo finančno upravo vprašali, ali davčno (ne)rezidentstvo Sergeja Racmana morda zanima njih, saj naj bi njegovo izpolnjevanje pogojev pred leti že preiskovali. Odzvali so se s klasičnim (ne)odgovorom, da na vprašanja o konkretnih davčnih zavezancih ne morejo odgovoriti zaradi davčne tajnosti. Mi pa smo jim odvrnili, da upamo, da so njihovi inšpektorji opravili svoje delo, saj je za zdaj videti, da ga že vrsto let niso.
