Z zastavami in nazivi šole sporočajo svojo drugačnost

Ljubljana – Marko Juhant, soavtor knjige Varuh otrokovih dolžnosti, je nekoč dejal, da ni pomirjen, ko vstopa v šolo, pred katero poleg obveznih visijo še tri zastave. Te sporočajo, da šola sodeluje pri velikih projektih. Vsak ima omejeno količino energije, in če jo učitelj porabi za projekt, je nima za redni pouk.

Da ima Marko Juhant deloma prav, opozarjajo posamezni učitelji, ki jim zaradi vpetosti v projekte (med katerimi so tudi nedomišljeni in namenjeni samim sebi) in spremljajoče papirologije zmanjkuje časa za redno delo. A s kakovostno organizacijo dela, smiselnim vodenjem in upravljanjem lahko dobri ravnatelji iz kolektiva potegnejo veliko. V njihovih očeh so zastave zunanji pokazatelji, katere vrednote na šoli posebej spoštujejo. Brez nazivov, kot so kulturna, športna, zdrava, eko, eno, Unesco ali e-kompetentna šola, bi posamezne javne osnovne šole težko poudarile svoje prednosti in posebnosti; težko bi sporočale, da se šoli na določenem področju dogaja nekaj več, kot le tisto, kar je del obveznega učnega programa. »Nazivi so med šolskim letom podkrepljeni s številnimi dejavnostmi. Pogosto so vpeti v obvezni in še večkrat v razširjeni program šole. Učencem želimo ponuditi paleto izbire, da dobijo dober temelj za življenje in možnost razvijanja svojih močnih področji,« pravi Verica Šenica Pavletič, ravnateljica Osnovne šole Savsko naselje, ki je kulturna, eko, zdrava in športna šola.

Toda kaj to v šolskem vsakdanjiku pomeni za posameznega učenca?

Zdrav duh

Kulturne šole želijo dvigniti kakovost in obseg udejstvovanja učencev na različnih umetnostnih področjih. »Načrtno povezujejo kulturno in šolsko sfero, ki sta v procesu kulturne vzgoje in izobraževanja nepogrešljivi partnerici,« pravi vodja projekta Marjeta Pečarič, pomočnica direktorja javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD). Naziv dobijo osnovne šole, ki imajo nadpovprečno razvito kulturno dejavnost in delujejo kot žarišče kulturnih programov v svojem okolju. Večje število učencev in učiteljev redno sodeluje na srečanjih, festivalih in tekmovanjih in tudi sami prirejajo kulturne dogodke. Letos je naziv pridobilo 86 osnovnih šol, najbolj kulturna pa je postala OŠ Ledina. Po besedah Marjete Pečarič se šole zavedajo, da največ pridobijo otroci in lokalna skupnost, ki na ta način živijo kulturo in s kulturo. Zato: »Ne gre za vključevanje šol v še en projekt z zastavo in potrdilom, temveč za spodbudo in zavedanje o kulturnih potencialih in možnostih, ki jih šole imajo.«

Zdravo telo

Tudi Jelko Gros, direktor Zavoda za šport RS (ZŠRS) Planica, ki podeljuje naziv športna šola, pravi, da ne gre za podeljevanje nazivov, temveč za primerjavo uspešnosti šol pri omogočanju športnih vsebin učencem. Glavno merilo je razširjenost interesnih programov, ki jih sofinancirajo. To so šolska športna tekmovanja ter programi Mali in Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, Zdrav življenjski slog in Hura, prosti čas. Vsako leto objavijo vrstni red desetih šol, ki so dosegle največ točk, pri čemer je prva na seznamu najbolj športna šola. Za leto 2013 ga je prejela OŠ I Murska Sobota. Pri pridobivanju naziva gre po njegovih besedah tudi za drobec zdrave športne tekmovalnosti; navsezadnje je priznanje rezultat dela celotne šole, od ravnatelja in učiteljev do učencev.

Zdrav otrok

Zdrave so tiste šole, ki promovirajo zdravje, pravi Mojca Bevc, nacionalna koordinatorica slovenske mreže zdravih šol z nacionalnega inštituta za javno zdravje. To pomeni, da z različnimi dejavnostmi spodbujajo, omogočajo in krepijo zdravje učencev, učiteljev in staršev na vseh področjih zdravja – na telesnem, duševnem, socialnem in okoljskem. Pozornost posvečajo medsebojnim odnosom, gibanju, duševnemu zdravju, zdravemu okolju, prehrani, spolnosti, preprečevanju nasilja in zlorabe alkohola, tobaka ter drog. Vključenih je 324 ustanov, od tega je 57 odstotkov osnovnih šol. Največ sprememb so dosegli na področju ozaveščenosti in spodbujanja zdravega načina življenja ter pri izvajanju preventivnih programov na področju duševnega zdravja, zdrave prehrane in gibanja.

Zdrav planet

Ekošole pa spodbujajo sistematično izvajanje okoljskih vsebin ter uresničevanje načel trajnostnega razvoja v vzgojnih in izobraževalnih ustanovah. Eden od osrednjih korakov je ekoakcijski načrt, ki obsega več tematskih sklopov (odpadki, energija, voda, zdravje in dobro počutje, biotska raznovrstnost, trajnostna mobilnost, ohranjanje sveta, okolica šole). Vsaka ustanova izbere, s čim bo izboljševala okoljsko delovanje, in tiste, ki uspešno opravijo okoljsko delovanje, pridobijo zeleno zastavo, ki je mednarodno uveljavljen certifikat. In kaj se s tem spremeni za posamezno šolo? Po besedah sekretarke programa Dunje Dolinšek oblikovane rešitve omogočajo tudi prihranke, kot so manjša poraba vode in manjša količina odpadkov. Program v Sloveniji deluje 19 let in v njem sodeluje več kot 700 vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter fakultet, 132.000 otrok, učencev, dijakov in študentov ter 8600 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev.