Zadnja zagrebška skrivnost 
družine Hribar

V ponedeljkovih Ozadjih preberite o nenavadnih okoliščinah prodaje dela premoženja slovitega ljubljanskega industrialca.

Objavljeno
27. maj 2016 14.58
lvi*Hribar
Rok Kajzer
Rok Kajzer

V ponedeljkovih Ozadjih bomo predstavili nikoli objavljeno kupo-prodajno pogodbo, s katero je del zagrebškega premoženja slovitega ljubljanskega industrialca in lastnika gradu Strmol Rada Hribarja v prvih tednih novonastale marionetne države Neodvisne države Hrvaške na nenavaden način prešel v roke najožje družine njegovega geodeta Vladimirja Janekovića.

Ob njej manjka ključni dokument, generalno pooblastilo za zastopanje, ki ga je Janekoviću pet let pred omenjeno prodajo dal Hribar. Dvome, ali je geodet ravnal na svojo pest, oziroma sume, da se je dobro znašel v novostalem režimu, ali pa je šlo za tajni dogovor s Hribarjem, bi pregnala najdba Hribarjevega osebnega in poslovnega arhiva, ki pa se še danes nahaja na neznani lokaciji.

Hribarjevi načrti v Zagrebu so bili sicer velikopotezni − za več kot dva milijona današnjih dolarjev je kupil posest v zagrebški Dubravi, ko ta še ni bila del Zagreba, in začel graditi sosesko. »Za Maksimirjem bo nastala najlepša četrt v Zagrebu,« so 19. aprila 1935 zapisali v zagrebškem časniku Večer in začeli članek z ugotovitvijo, da je ljubljanski industrialec »v največji tišini, brez kakršnekoli reklame«, začel projekt novega naselja v Gornji Dubravi ob Zagrebu z imenom Dubrovnik.

***

Več preberite v ponedeljkovi Delovi prilogi Ozadja.