Zakaj Hidria hiti z novim dogovorom z bankami

Razloga za to sta vsaj dva: prvi je, da za zdaj odplačuje le obresti in manjši del glavnice, kar otežuje njene razvojne možnosti, in drugi, da v njeni posebni družbi za odplačilo posojil HDR Naložbe zeva 23-milijonski primanjkljaj, ki ga do konca leta 2019, ko se veljavni sporazum izteče, ne bo mogla pokriti.

Lani je bilo v Sloveniji sklenjenih 80 sporazumov o finančnem prestrukturiranju (MRA) v skupni vrednosti 1,7 milijarde evrov. Obveznosti do upnikov so se v enem letu znižale za 400 milijonov, predvsem na račun dezinvestiranja, poplačil iz ustvarjenega denarnega toka, prodaje terjatev in prenosa terjatev z DUTB na SDH, kažejo podatki Banke Slovenije.

Eden pomembnejših MRA-jev v slovenskem gospodarstvu je petletni sporazum, ki ga je pred dvema letoma z upniki sklenilo podjetje za izdelavo avtomobilskih delov Hidria. Po naših zanesljivih informacijah pa se korporacija že pogovarja o novem dogovoru z upniki. Zakaj se mudi, nam v družbi niso odgovorili. Pravijo le, da so se v zadnjih letih »uspešno poslovno in finančno prestrukturirali ter okrepili svojo finančno trdnost«.

Upniki ujeti v popolno soglasje

Hidria je pred dvema letoma z osmimi bankami sklenila dogovor o pogojih finančnega prestrukturiranja korporacije, njen dolg je tedaj dosegal 152 milijonov evrov, ustvarili pa so 212 milijonov evrov prihodkov od prodaje. Dogovor je bil tak: 50 milijonov evrov dolga naj bi po tem sporazumu korporacija vrnila s prodajo Hidrie IMP Klime in drugih nestrateških naložb, 50 milijonov naj bi vrnila iz ustvarjenega denarnega toka do konca leta 2019, medtem ko naj bi za 50 milijonov takrat najela novo posojilo.

»Cilj vseh deležnikov je bil, poleg povečanja prihodkov skupine Hidria, v prvi vrsti izboljšanje finančne strukture skupine,« pojasnjujejo v NLB, eni od upnic, ki je sicer vodilna po številu in obsegu finančnih prestrukturiranj pri nas.

Za vsako odločitev je po zdaj veljavnem sporazumu upnikov Hidrie po naših informacijah potrebno stoodstotno soglasje upnikov. Tudi zato se je za prodajo terjatev odločila Sparkasse, saj je bila njena terjatev prenizka, da bi se ji splačalo dolgotrajno pogajanje za dosego dogovora z drugimi upnicami. V takšnih dogovorih je, menijo naši sogovorniki, položaj dolžnika lažji, saj so banke do njega različno izpostavljene in imajo svoje terjatve tudi različno zavarovane. To pomeni, da so njihovi interesi pogosto različni in je soglasje za kakršnekoli spremembe, tudi za morebitno zaostritev pogojev za dolžnika, ki ne spoštuje zavez iz sporazuma, težko doseči.

V MRA-jih tako visok kvorum upnikov ni običajen. Odvisen je sicer od tega, v kakšnih razmerah dolžnik vstopa v sporazum o finančnem prestrukturiranju (pri sodnih sporazumih kvorum določa zakon, medtem ko je pri zunajsodnih ta dogovor prepuščen upnikom), načeloma pa velja, da je kvorum, potreben za izglasovanje upniških odločitev, od 50 do 80 odstotkov. Kvorum, ki je po naših informacijah zapisan v upniškem sporazumu s slovenskim trgovcem Tušem, dosega 75 odstotkov, pri Mercatorju je različen, odvisen od posameznih odločitev, za najpomembnejše zadeve pa je potrebno polno soglasje več kot polovice bank upnic, pravijo naši viri.

Bodo šle terjatve slabe banke na NLB?

Petletni krovni dogovor o prestrukturiranju dolga Hidrie je pred dvema letoma podpisalo osem bank, SID banka, NKBM, NLB, Abanka, Banka Koper, Factor banka, Probanka in Sparkasse. Zdaj je njihovo število manjše – Sparkasse je svojo terjatev že prodala, Factor in Probanka, ki sta dali Hidrii 8 milijonov evrov posojil, pa sta bili po koncu nadzorovane likvidacije pripojeni k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB).

Kot pravijo naši viri, v aktualnem dogovarjanju za nov sporazum z bankami upnicami proučujejo možnost, da bi DUTB svojo terjatev do Hidrie prodala preostalim upnicam. Diskont bi po neuradnih informacijah lahko znašal od 10 do 15 odstotkov. Formalno postopka prodaje slaba banka, ki ne razkriva, koliko terjatev ima, sicer še ni začela. »Eden od mogočih ukrepov prestrukturiranja je odkup dolga od drugih finančnih upnikov. Zanj se odločimo, ko je to pomembno za sklenitev dogovora o prestrukturiranju, in izključno na podlagi njegove ekonomske upravičenosti. Finančni upnik, ki ne želi sodelovati pri finančnem prestrukturiranju, je svojo finančno terjatev dolžan ponuditi v odkup drugim upnikom,« pojasnjujejo v NLB. V banki sicer pravijo, da so z uspešnimi finančnimi prestrukturiranji, največ jih je bilo leta 2014, pomagali ohraniti več kot 15 tisoč delovnih mest. Poleg Hidrie so, kot ena vodilnih bank, sodelovali na primer še pri prestrukturiranju Trima, Pivovarne Laško, TPV, konec preteklega leta pa so sodelovali v bančnem sindikatu, ki je odobril skoraj 113-milijonsko posojilo zreškemu Uniorju za refinanciranje dolgov.

Zakaj že zdaj o novem sporazumu?

Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, ima Hidria z bankami sklenjene posojilne pogodbe s fiksno obrestno mero, ki v povprečju znaša 3,75 odstotka. Zato družba ni izpostavljena kreditnim tveganjem, so zapisali v letnem poročilu.

Kaj bi lahko bil razlog za to, da se z upniki že pogovarja o novem sporazumu, če sedanji velja do konca leta 2019? Najverjetneje tiči v 23 milijonov evrov vrednem razkoraku med 47-milijonskimi finančnimi obveznostmi njene posebne namenske družbe HDR naložbe in njenim premoženjem, ki je bilo konec preteklega leta ovrednoteno na 24,5 milijona evrov. Večji del tega zneska (21,3 milijona) so bila dolgoročna sredstva, sestavljena iz nekratkoročnih posojil družbam v skupini (11,25 milijona) in naložbenih nepremičnin, med katerimi je najpomembnejša zemljišče v Kopru. Gre za 60.000 kvadratnih metrov zemljišča na območju nekdanjega Tomosa.

Kapitalska luknja, globoka 23 milijonov, je problematična, saj se zdi, da so obveznosti HDR naložb, za katere jamči Hidria, preprosto previsoke. To pomeni, da Hidria v prihodnjih dveh letih poleg tekočega poravnavanja dolgov najverjetneje ne bi zmogla odplačati še 23 milijonov evrov njenih dolgov.

Infografika: Delo

Naši sogovorniki iz bančnih vrst pojasnjujejo, da naj bi nov dogovor z bankami Hidrii olajšal poslovanje v prihodnje. Sklenjen naj bi bil za vsaj pet let, obrestna mera pa nižja. V Hidrii menijo, da je položaj na trgu zanje ugoden, kar se kaže v povečanju naročil in napovedi ključnih kupcev za to in prihodnje leto. »Na začetku oktobra smo sklenili zavezništvo z ameriškim podjetjem Orchid International za proizvodnjo komponent za visokozmogljive elektromotorje,« so povedali v družbi. Kolikšno povečanje prihodkov zaradi tega sodelovanja pričakujejo, niso razkrili.

Globoka empatija v državni NLB

Je ravnanje bank pretirano naklonjeno dolžniku? »Pri prestrukturiranju dolgov do podjetij dosledno upoštevamo presojo, kaj je za banko bolje z vidika poplačljivosti dolgov. Presojamo z vidika ekonomske upravičenosti prestrukturiranja. Sklepanje dogovorov o prestrukturiranju se nanaša na stranke, ki so se znašle v finančnih težavah, pri reševanju nastale situacije pa uporabljamo različne vrste ukrepov,« razlagajo v NLB.

Od sanacije bančnega sistema v letu 2013 se je delež slabih kreditov v bančnem sistemu močno zmanjšal, kažejo podatki Banke Slovenije. Delež terjatev z zamudo pri odplačilih je po zadnjih podatkih z najvišjih 18 odstotkov padel na manj kot pet odstotkov oziroma nekaj več kot 1,6 milijarde evrov. To je posledica gospodarske rasti in tudi uspešnega finančnega prestrukturiranja zadolženih podjetij.