Tiskane izdaje
Slovenski turizem bo sicer dobil tudi nove lastnike, saj sklad ni dolgoročni lastnik. A poglejmo najprej nekaj zgodovine. Sklad York je terjatve do družb DZS, Delo Prodaja in Terme Čatež kupil od DUTB, na katero so bila ob sanaciji bank prenesena posojila, ki jih DZS ni odplačeval. Po neuradnih informacijah je York zanje plačal le 35 milijonov evrov.
Podobna je zgodba holdinške družbe Sava, v kateri so zdaj, po konverziji terjatev, lastniki Slovenski državni holding (SDH) in Kapitalska družba (Kad) s 45-odstotnim deležem ter sklad York, ki ima slabih 42 odstotkov. Kot je znano, sta SDH in Kad od DUTB po sklepu vlade za slabih 70 milijonov evrov odkupila za 122 milijonov evrov terjatev do Save. York pa je terjatve odkupoval od nekaterih drugih upnikov. Sava skupaj s svojo Gorenjsko banko formalno obvladuje skoraj četrtinski delež holdinga Istrabenz, njen upravljavski vpliv pa je v njem prevladujoč. Že sredi leta 2015 je York od bank kupil okoli tretjino terjatev do Istrabenza, po neuradnih informacijah jih je dobil s 70-odstotnim popustom. Hoteli Bernardin so del stečajne mase NFD Holdinga. Upniki (DUTB, sklad York in banke) so se poskusili dogovoriti o zunajsodni prodaji. Memorandum je po naših informacijah tik pred podpisom. Skladno s tem dogovorom bi se terjatve konvertirale v lastniške deleže, Sava pa bi tako dobila v Hotelih Bernardin prevladujoč lastniški delež.
Zakaj se je pojavil York
Sklad York je torej v zadnjem času postal viden kupec terjatev nekaterih prezadolženih slovenskih družb. V te investicije se je podal na temelju predlogov svojega slovenskega svetovalca, družbe Elements Capital Partners (ECP). Ko ECP najde nekaj, kar bi York zanimalo, proučijo naložbo, in če je zanimiva, pojasnjujejo, začnejo postopke za izpeljavo transakcije. Nazadnje so Yorku predlagali nakup terjatev do lastniško razmeroma nepregledno prepletenega in zelo zadolženega imperija Bojana Petana. Zakaj ta odločitev, ki se marsikomu zdi nenavadna? »V družbi DZS je večina večjih kreditorjev začela s procesom prodaje terjatev, kar je bil povod za razmislek o investiciji. Ta holding je zaradi kompleksne lastniške prepletenosti med družbami dokaj netransparenten in zato težje razumljiv, vendar smo ocenili, da je jedro zdravo,« razlaga Aleš Škoberne, predstavnik ECP.
V javnosti so se pojavile ocene, da bi bilo smiselno konsolidirati turistične dele DZS (Terme Čatež in Marino Portorož) s Savo in Istrabenzom. A to se ne bo zgodilo. Koncentracija trga bi bila prevelika, regulator, agencija za trg vrednostnih papirjev, tega povezovanja zato ne bi dovolil.
Kaj bo s premoženjem DZS
Iz DSZ bo šla časopisna dejavnost, saj je holding zanimiv predvsem zaradi svoje turistične dejavnosti. Po nedavnem sestanku upnikov DZS je slišati, da bodo Američani favorizirali odprodajo turističnih družb. Po naših informacijah se za Terme Čatež zanima več kupcev, med drugim tudi investitor iz Španije. Za izčrpano Marino Portorož bo po ocenah ECP treba najti strateškega partnerja, ki bi bil pripravljen na izdatne investicije. Od Marine bodo izločeni apartmaji in zemljišča v njeni okolici, za katera si Bojan Petan že nekaj let prizadeva doseči spremembo prostorskega načrta in njihovo zazidljivost, s čimer bi povečal vrednost družbe.
Prva kadrovska sprememba, ki se bo zgodila v DZS, bo prihod človeka, ki bo skrbel za finančno prestrukturiranje in gledal pod prste predsedniku uprave. Sedanji prokurist Miha Resman naj bi se s te funkcije poslovil, za prestrukturiranje pa naj bi skrbel Dejan Rajbar, predstavnik ECP.
Kot je razumeti, medijska dejavnost novega lastnika ne zanima, zato naj bi za časopisa Dnevnik in Nedeljski dnevnik našli novega lastnika. Škoberne o prihodnosti časopisne hiše ne želi govoriti. Tudi glede usode holdinga DZS je redkobeseden. »Predvidevamo, da to ne bo holdinška struktura,« je kratek. Kar zadeva holdinško družbo Sava, prav tako predvideva, da bo njena holdinška struktura v prihodnje nepotrebna, to potrjuje tudi sprejeti načrt prestrukturiranja.
Povezovanje na upravljavski ravni
Povezovanje Save, Hotelov Bernardin in Istrabenza se začenja na upravljavski ravni, saj za lastniške spremembe, ki bi se lahko zgodile prek spremembe terjatev do Hotelov Bernardin v lastniške deleže oziroma kapital, York še nima zagotovljene dovoljšne podpore drugih upnikov oziroma (še) nima v lasti dovolj terjatev. Kaj naj bi skupno upravljanje sploh pomenilo? Med drugim je predvideno trženje hotelov pod skupno blagovno znamko, skupne nabave in podobno. Pa je to smiselno in mogoče?
Bogdan Lipovšek, nekdanji dolgoletni direktor ljubljanskega hotela Union, ki je pod okriljem holdinga ACH že združeval različne hotele, v povezovanju hotelirjev načeloma ne vidi nič slabega. »S povezovanjem se odpirajo možnosti za sinergije na številnih področjih, trženje, nabava, šolanje kadra in še kaj, vse to so zadeve, ki vsekakor lahko koristijo lastnikom hotelov, in tudi za njihove dobavitelje ni slabo, da imajo enega sogovornika,« meni Lipovšek.
Bolj kot smiselnost povezovanja ga skrbi, da bi pri tem lahko prevladali kakšni drugi interesi lastnikov, ki niso nujno v skladu z dolgoročnimi interesi hotelov, turizma in sploh gospodarstva na Obali. »Pogosto se v iskanju sinergij na silo reže kar malo počez, tako na pamet. To ne koristi nikomur,« opozarja Lipovšek. Sogovornik je po odhodu iz hotela Union ostal aktiven v turistični panogi, in sicer v vlogi svetovalca investitorjem v turizmu, na tem področju se v Sloveniji veliko dogaja, pove. Kot možno past, v katero se vlagatelji v turizem pogosto ujamejo, Lipovšek vidi težave v poslovnem okolju. Konkretno, razkorak med pričakovanji in načrti investitorjev na eni strani ter pričakovanji lokalne skupnosti na drugi je pogosto nepremostljiv. »Če bo prišlo do povezovanja, bo lastnik, kdorkoli bo, moral imeti posluh za potrebe Obale. Rezultati povezanih hotelov bodo vsekakor zelo odvisni od klime v tamkajšnjem okolju, ki ga bo treba integrirati v projekt. Če jim bo to uspelo, bodo rezultati zagotovo dobri,« meni Lipovšek.
Ne ubijmo raznolikosti
Tudi Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu, dolgoletna direktorica blejskega zavoda za turizem, je zamisli o skupnem upravljanje hotelov naklonjena. To se ji zdi smiselno v fazi prestrukturiranja in finančne konsolidacije družb. Ekonomska logika govori v prid skupnega upravljanja in delno nabave. Pri snovanju turistične ponudbe je po njenem mnenju treba upoštevati tudi značilnosti lokalnega okolja in obdržati individualnost lokacij, na kar smo tako ponosni. V skupnem upravljanju so tako lahko prednosti in slabosti; seveda pa je to odvisno od ljudi, ki vodijo podjetja.
Po končanem preoblikovanju bodo hoteli dobili novega lastnika. »Skladi tveganega kapitala namreč investirajo za omejeno obdobje, običajno se iz naložbe umaknejo po uspešno izpeljanem finančnem prestrukturiranju in ko poslovno prestrukturiranje že kaže pozitivne učinke,« napoveduje Aleš Škoberne.
Kakšne lastnike si želi država?
Država si želi lastnika, ki bo imel dolgoročno vizijo za prihodnost družb, ki skupaj upravljajo 36 hotelov. Samo hčerinska turistična družba Save ima po številu prenočitev 13-odstotni delež, v njenem okviru pa deluje na različnih krajih po državi 14 hotelov, šest apartmajskih kompleksov in pet kampov, šest termalnih kompleksov, štirje centri dobrega počutja in tri igrišča za golf. Pravi lastniki v turizmu se po mnenju Štravs Podlogarjeve zavedajo, da je to dejavnost z nižjimi donosi in da je uspeh vezan na daljši rok.
