Zdravila za izredna stanja

Predpisovanje zdravil za zdravljenje hude tesnobnosti pri otrocih narašča. Ali to pomeni, da psihiatri že pri malčkih zaznavajo hudo tesnobnost, ki jo je treba zdraviti?

Objavljeno
23. oktober 2016 13.57
Ozadja
Ozadja
V Ozadjih smo pred nekaj meseci analizirali podatke od leta 2008 
do 2014 in ugotovili, da je naša družba precej bolj medikalizirana, kot smo menili. 
Tudi predpisovanje zdravil za zdravljenje hude tesnobnosti pri otrocih narašča. Ali to pomeni, da psihiatri že pri dojenčkih in malčkih zaznavajo hudo tesnobnost, ki jo je treba zdraviti? Zdravniki opozarjajo, da so takšni sklepi zavajajoči.

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) o tem, koliko receptov za anksiolitike zdravniki predpišejo otrokom, na prvi pogled vzbujajo skrb. To je namreč skupina zdravil, ki jih najbolj povezujemo z zdravljenjem hude tesnobnosti. Če je bilo v Sloveniji leta 2009 dojenčkom do dopolnjenega enega leta starosti izdanih 56 zdravil iz te skupine, se je število lani povzpelo že na 125. Še opaznejši porast je zaznati pri malčkih, starih od enega do štirih let, saj jim je bilo leta 2009 izdanih 170 takšnih receptov, lani pa že skoraj 1300. Ali to torej pomeni, da psihiatri že pri dojenčkih in malčkih zaznavajo hudo tesnobnost, ki jo je treba zdraviti z zdravili?

Zdravniki opozarjajo, da so takšni sklepi zavajajoči. »Gre za to, da ni neobičajno, da ima neka učinkovina več zdravilnih učinkov. Aspirin, denimo, pomaga zmanjševati bolečino, hkrati pa deluje antitrombotično, torej preprečuje nastajanje strdkov. Vsakodnevno ga rabimo za obe indikaciji. Podobno ima diazepam (oziroma Stesolid, eno od zdravil iz skupine anksiolitikov) tako anksiolitični kot antiepileptični učinek. V otroški nevrologiji ga skoraj izključno uporabljamo v antiepileptične namene. Zato bi morali govoriti o tem, da se povečuje poraba antiepileptikov in ne anksiolitikov,« poudarja predstojnik kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na ljubljanski pediatrični kliniki doc. dr. Damjan Osredkar.

Redno obnavljanje receptov

Poleg epilepsij so po njegovih besedah v najzgodnejšem starostnem obdobju pogosti tudi vročinski krči, ki prizadenejo od 2 do 5 odstotkov otrok, starih od šest mesecev do pet let. »Gre za dogodek, podoben epileptičnemu, vendar so vročinski krči le v izjemnih primerih povezani s kasnejšim razvojem epilepsije in načeloma benigni, otrok jih preraste. Za dober izid je najpomembnejše, da prekinemo vročinske krče, ki trajajo dlje od dveh ali treh minut.« Otroku, o katerem sumijo, da se bo vročinski krč ali epileptični napad ponovil, praviloma predpišejo zdravilo, čeprav se pogosto zgodi, da ga starši oziroma vzgojitelji nikoli ne uporabijo. »Kljub temu redno obnavljamo zdravila z omejenim rokom trajanja, da so doma in v vrtcu pripravljena za morebiten ponovni napad,« je pojasnil sogovornik.

Njegove interpretacije potrjujejo tudi podatki NIJZ, po katerih je bila dojenčkom in malčkom daleč najpogosteje predpisana prav učinkovina dia­zepam oziroma zdravilo Stesolid. Razlog, da se število v zadnjih letih povečuje, dr. Damjan Osredkar pripisuje dejstvu, da Stesolid nekaj časa v Sloveniji ni bil dostopen oziroma so ga lahko izdajali samo na kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo. Po podatkih centralne baze zdravil je bila raztopina v Sloveniji registrirana leta 2008, tuba pa leta 2012. Zdravilo običajno predpišejo otroški nevrologi, pediatri, ki po podatkih NIJZ predpišejo otrokom največ zdravil iz skupine anksiolitikov, pa recept zgolj obnavljajo, ko mu poteče rok ali ga želijo imeti starši za vsak primer tudi v vrtcu. »Z rednim izobraževanjem pediatrov ter delavcev v vrtcih in šolah obnavljamo tudi ozaveščenost o pravilni uporabi in potencialnih stranskih učinkih.« Drugo najpogostejše zdravilo v tem obdobju je klobazam oziroma Frisium, ki ga po besedah nevrologa predpišejo za zdravljenje epilepsij.

Xanax za dojenčke

Ker so to zdravila iz skupine psiholeptikov, je vendarle na mestu vprašanje, ali oziroma kakšne stranske učinke ima njihova uporaba, čeprav v druge namene, na otrokovo duševno zdravje. Kot možni »nenavadni oziroma nasprotni pojavi«, ki se lahko pojavijo predvsem pri otrocih in starejših, so namreč pri najpogosteje predpisanem diazepamu navedeni tudi besnenje, nočne more, halucinacije, psihoze in vedenjske motnje, celo misli na samomor. »Ker otroci teh zdravil, posebej diazepama, ne prejemajo redno, ampak le ob daljšem napadu, ni dolgoročnih posledic za njihovo duševno zdravje,« miri zdravnik.

»V primeru antiepileptičnih zdravil, ki jih otroci jemljejo redno (denimo klobazam), pa gre za interakcijo med otrokovo boleznijo in zdravilom. Koristni učinki zdravil običajno pretehtajo nad škodljivim vplivom neobvladanih epileptičnih napadov, ki imajo dokazano številne škodljive učinke na otrokovo zdravje, tudi duševno.« Stranski učinki zdravil so po njegovih besedah redki, najpogosteje se pojavijo utrujenost, vrtoglavica, šibkost, slinjenje. Lahko pa se, kot navaja navodilo za uporabo Frisiuma, pojavijo tudi občutek nemira, nočne more, anksioznost, halucinacije in samomorilne težnje. Sogovornik sicer zagotavlja, da se s takšnimi težavami na oddelku še niso srečali.

Nenavaden je tudi podatek, da je bilo dojenčkom­ do dopolnjenega enega leta starosti leta 2014 izdanih 39 receptov za Xanax in Helex, zdravili, ki ju zdravniki predpisujejo odraslim za zdravljenje hude tesnobnosti, paničnih napadov in anksiozno-depresivnih stanj. Leta 2013 je bilo takšnih receptov 90, leto pred tem pa 24. Res je sicer, da številke niso visoke, a vendarle se postavlja vprašanje, zakaj bi novorojenčku predpisali zdravila proti tesnobnosti in podobnim duševnim stanjem, pri čemer njihova varna uporaba pri otrocih sploh še ni bila dokazana. Predstojnica ljubljanskega kliničnega oddelka za neonatologijo dr. Darja Paro Panjan zagotavlja, da tovrstnih zdravil sami nikoli ne predpišejo. Tudi na NIJZ so se precej ukvarjali z razvozlavanjem teh podatkov. Dr. Tatja Kostnapfel z inštituta pravi, da je najbolj verjetna razlaga ta, da so bila zdravila predpisana na tako imenovane osebne recepte, ki jih ima vsak zdravnik in na katere lahko predpiše zdravila zase in za svoje družinske člane. »Mogoče je, da so jih predpisali novorojenčku, a so jih v resnici uporabili sami ali pa kdo drug v družini,« ugotavlja sogovornica. Šlo naj bi, skratka, za zlorabe osebnih receptov.

Anksiolitiki pred srčno operacijo

Predstojnica službe za otroško psihiatrijo dr. Marija Anderluh pravi, da sami ne obravnavajo dojenčkov, a tudi starejšim otrokom zgolj izjemoma predpišejo anksiolitike in za zelo kratek čas. »Pred časom smo imeli v bolnišnici fantka, ki je čakal na srčno operacijo in bil tako tesnoben, da smo mu za nekaj dni predpisali anksiolitike. A to so res izjemni primeri.«

Res je, da je vseh duševnih motenj v splošnem vse več in da se pojavljajo vse bolj zgodaj v razvojnem obdobju. Otroci po zdravničinih besedah prihajajo k njim tudi zaradi akutnih stresnih reakcij, a takrat zdravila niso osrednji način zdravljenja, ampak se stanje običajno uredi s psihoterapevt­skimi pristopi. Ne nazadnje so starši po njenih besedah zelo nenaklonjeni predpisovanju zdravil, tudi kadar so ta potrebna, zato je, preden jih otrok začne jemati, potrebnih zelo veliko pogovorov o učinkih in stranskih učinkih teh zdravil.