Vadba po covidu je lahko izjemno nevarna
Korona je paralizirala športni svet ... toda, ali so ukrepi, ki spremljajo upravičeni? Ali ni okužba s Covid-19 v veliki večini primerov neškodljiva? Zakaj morajo profesionalni športniki pred vsakim tekmovanjem dati negativen rezultat?
O tem se pri Datasport sprašuje Rubén Oliver, specialist interne medicine FMH, s poudarkom na športni medicini. Med drugim je zvezni zdravnik za švicarske atletike in triatlonce in tudi sam uspešen tekač z več medaljami na švicarskih prvenstvih. Praksa in znanje, oboje z dveh področij.
Njegov članek je zelo zanimiv za vse, ki sumijo, da je športanje po okužbi s korono lahko drugačno. Saj je ... Pri Poletu smo o tem pisali pred več kot letom dni, zdi pa se, da je zavedanje o tem, da nam korona lahko ne le oteži, pač pa nas celo za dalj časa ali za vedno oddalji od športa, postalo nekoliko večje komaj zdaj ... Zato velja prebrati, kaj piše Švicar.
Virus lahko okuži različne organe
Okužbe s korona nikoli ne smemo prezreti. Prvič, ker je treba omejiti verige okužb. In drugič zato, ker dolgoročnih učinkov tudi na mlade športnike ne smemo nikoli podcenjevati. Zato nihče ne bi smel jemati zaščitnih ukrepov zlahka, saj so zaščitni koncepti dobri le toliko, kolikor je učinkovito njihovo izvajanje.
In kakšna so možna tveganja za sicer na splošno zdrave tekmovalne športnike? S to novo boleznijo še nimamo veliko izkušenj, vendar se zdi, da okužba ni omejena samo na pljuča. Različni športniki se pritožujejo nad vztrajno in dolgotrajno utrujenostjo in izgubo zmogljivosti zaradi blagih simptomov koronavirusa ... toda, za kaj pravzaprav gre? In, ali je športanje po covidu nevarno?
Vsi vedo, da lahko korona povzroči okužbo pljuč. Virus vstopi v pljučno tkivo preko posebnih receptorjev. Poleg kašlja lahko povzroči pljučnico, ki lahko povzroči brazgotinjenje in funkcionalno izgubo pljučnega tkiva. Pojavi se lahko tudi bronhialna hiperreaktivnost in virus lahko tako prizadene druge organe, kot so srce, jetra, ledvice, živčni sistem ali povzroči nastanek krvnih strdkov v krvnih žilah.
Število študij, kjer bi lahko našli odgovore, ni veliko. Še veliko manj se lahko znesemo nad tistim, kar je zapisano v medijih, če za tem ne stojijo strokovnjaki.
Študija (Universitätsmedizin Frankfurt), ki je vključevala hospitalizirane, a tudi manj simptomatske bolnike, ki so jim naredili magnetno resonanco srca po izginotju simptomov korone, je presenetljivo pokazala, da je bila pri 60 od 100 bolnikov srčna mišica okužena!
Druga študija (Državna univerza Ohio), ki je vključevala 26 visokošolskih športnikov z blagimi simptomi okužbe, je potrdila ta trend.
Tudi krvni testi pogosto pokažejo povečanje enakih vrednosti srčnega obnašanja kot pri srčnem napadu. Natančen pomen teh ugotovitev je še vedno nejasen, ali bo v nekaterih primerih vse minilo samo od sebe, ali pa bo prišlo do simptomatskega vnetja srčne mišice. Tveganje za tovrstna vnetja in posledične spremembe v srčni mišici srčne strokovnjake opozarjajo, naj bodo previdni.
Poleg dolgotrajnih učinkov na srce in pljuča trenutno preiskujejo vztrajne simptome, kot sta utrujenost in zmanjšana zmogljivost, ki trajata več kot 28 dni, in so znani kot tako imenovani dolgotrajni Covidov sindrom. Dolgotrajnejše težave se pričakuje za približno 10 odstotkih ljudi, mlajših od 50 let, incidenca dolgotrajnih učinkov pa naj bi bila do 20-odstotkov pri starejših. Doslej je bilo znano, da se ti simptomi, ki so znani kot kronična utrujenost, pojavljajo pri drugih virusnih okužbah, kot sta Infekcijska mononukleoza ali kronični hepatitis C.
Pri vrnitvi na trening je potrebna previdnost
Združenje Sport & Exercise Medicine Switzerland (SEMS) je skupaj z Univerzitetno bolnišnico v Zürichu in Švicarskim olimpijskim komitejem izdalo priporočila za razjasnitev razmer za športnike, preden se vrnejo na trening.
To lahko povzamemo takole: če je tekmovalni športnik pozitiven na testu za korono, bi moral upoštevati absolutno prepoved športa v 10 dneh izolacije, tudi če ne razvije simptomov. Preden začne s treningom, mora nato opraviti zdravniški pregled, med katerim se v mirovanju opravijo preiskave krvi in krivulja srčnega toka (EKG).
Če so pljučni simptomi še vedno prisotni, sta za razjasnitev potrebna tudi rentgenska slika pljuč in preiskava pljučne funkcije. V primeru neopaženih bolezenskioh težav lahko takiošportniki postopoma povečajo svojo vadbo, dokler niso popolnoma sposobni za šport.
Če testi pokažejo znake bolezni, je potreben poseben zdravniški pregled pri specialistu za pljuča ali srce. Nato se lahko dogovorijo za nadaljnje slikovne preiskave, kot so računalniška tomografija, ultrazvok srca ali magnetna resonanca.
Vsakdo, ki je doživel blago ali asimptomatsko okužbo s kovidom, bi se moral zavedati, da je imel veliko srečo. Zato je zgolj 10-dnevna omejitev vadbe zelo obvladljivo časovno obdobje, glede na možne dolgoročne posledice, ki so lahko zelo hude.
Slovensko svarilo
Kaj pa slovenska stroka? Veseli smo zapisa več slovenskih strokovnjakov v Medicinskem vestniku, avgusta letos:
»Večina športnikov s covidom-19 nima simptomov ali pa ima blage simptome, a vse več je primerov, ko simptomi vztrajajo še nekaj tednov do mesecev po okužbi. Najpogosteje so prizadeta dihala, vendar so lahko v sklopu sistemskega vnetja prizadeti tudi drugi organski sistemi. Športnika najbolj ogroža prizadetost srčno-žilnega sistema. Pri obravnavi je potrebno poleg srčno-žilnega sistema in dihal upoštevati tudi druge organske sisteme, ki jih lahko covid-19 prizadene (centralni in periferni živčni sistem, prebavila, skeletne mišice ...). Pri športnikih so v posameznih primerih ugotavljali različno stopnjo prizadetosti miokarda, kar je lahko povezano z razvojem miokarditisa, ki je pomemben vzrok za nenadno srčno smrt športnikov ...«
