Zaradi goljufanja z dizelskimi motorji pod drobnogledom tudi prvi mož Audija

V primeru goljufanja z dizelskimi motorji so zdaj med osumljenci tudi vodilni možje Audija, zato so opravili več preiskav.
Objavljeno
11. junij 2018 13.58
Posodobljeno
11. junij 2018 15.09
Nemške oblasti so v začetku meseca odpoklicale okoli 60.000 audijev A6 in A7 (na fotografiji) po vsej Evropi zaradi nameščene goljufive programske opreme. FOTO: Gregor Pucelj
A. V., STA
A. V., STA
München – Med osumljenci v primeru goljufanja z dizelskimi motorji v Audiju je tudi glavni izvršni direktor te Volkswagnove hčerinske družbe Rupert Stadler. Z münchenskega tožilstva so sporočili, da so danes opravili hišne preiskave v Stadlerjevi zasebni rezidenci.

V razširjeni preiskavi sta od 30. maja dva nova osumljenca. Imena drugega preiskovalci niso razkrili, gre pa za člana upravnega odbora Audija.

image
Med osumljenci v Audiju je tudi glavni izvršni direktor Rupert Stadler. FOTO: AFP

 

Sporni avtomobili v ZDA in Evropi


Oba sta osumljena goljufije in »posrednih lažnih izjav ali opustitve« informacij. Pri obeh so danes opravili hišne preiskave.

Po navedbah tožilstva je Audi prodal najmanj 210.000 avtomobilov z dizelskim motorjem, ki so bili opremljeni s programsko opremo za zmanjševanje škodljivih izpustov v času uradnih testiranj. Sporni avtomobili so bili prodani v ZDA in Evropi od leta 2009, Audi pa naj bi tako zagrešil kaznivi dejanji goljufije in nezakonite promocije produktov.

Februarja, marca in aprila so preiskovalci že preiskali dve Audijevi lokaciji in domove nekaterih zaposlenih. Septembra 2017 so priprli tudi nekdanjega vodjo razvoja motorjev v podjetju. Nemške oblasti so v začetku meseca odpoklicale okoli 60.000 audijev A6 in A7 po vsej Evropi zaradi nameščene goljufive programske opreme.

V Audiju so danes poudarili le, da sodelujejo s preiskovalci.

 

Dieselgate se je začel z Volkswagnom


Volkswagen, pod okrilje katerega spada Audi, je septembra 2015 priznal, da je 11 milijonov vozil z dizelskim motorjem opremil s programsko opremo, s pomočjo katere so prestali okoljske teste. Na cestah so bili nato škodljivi izpusti v resnici precej večji.

Preiskovalci se od takrat trudijo ugotoviti, kdo je odgovoren in kdo vse je vedel za to sporno delovanje. Prvi mož Volkswagna Martin Winterkorn je kmalu po izbruhu škandala odstopil, njegov naslednik Matthias Müller je položaj zapustil letos. Oba sta domnevno vedela za goljufanje prej, kot sta ga priznala oziroma naznanila oblastem, prav tako je menda podjetje prepozno obvestilo investitorje o dogajanju in jih s tem potisnilo v finančno tveganje.

Ameriški preiskovalci so v svoji preiskavi prejšnji mesec zatrdili, da je Winterkorn za goljufanje vedel že maja 2014 in se je strinjal, da s tem delovanjem nadaljujejo.

Škandal, poimenovan Dieselgate, je največjega avtomobilskega proizvajalca na svetu stal že več kot 25 milijard evrov, v številnih državah pa tožbe in postopki proti njemu še potekajo. Svoje avtomobile so morali odpoklicati tudi nekateri drugi proizvajalci, a noben drug doslej ni priznal sistematičnega goljufanja.