Tiskane izdaje
Oba letošnja poziva na nepovratne finančne spodbude občanom za naložbe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov v stanovanjskih stavbah sta se predčasno končala 4. julija. Lani je sredstev za eno- in dvostanovanjske stavbe zmanjkalo že 19. julija, za večstanovanjske 19. oktobra. »Sredstev, ki jih ima Eko sklad na voljo, je premalo, da bi zadostili potrebam graditeljev in tistih, ki prenavljajo,« pravi direktor Eko sklada Milenko Ziherl.
Koliko nepovratnih sredstev bi moral imeti Eko sklad na voljo, da bi zadostil povpraševanju investitorjev?
Letos smo imeli na voljo 21 milijonov evrov. Da pa bi oba javna poziva »zdržala« do konca leta, bi po našem mnenju potrebovali še dobrih sedem milijonov evrov.
Marca ste dejali, da bo v prihodnjih letih na voljo več sredstev, za večje število naložb. Koliko jih pričakujete v letu 2015 in kakšna je pri tem vloga februarja letos sprejetega energetskega zakona?
Glede na sprejeti energetski zakon naj bi imel Eko sklad v letu 2015 na voljo več sredstev za nepovratne finančne spodbude. Predvidenih je sicer dobrih 32 milijonov evrov, kolikšna bo končna številka, pa je odvisno od sprejetja uredbe o prihrankih energije pri končnih odjemalcih, ki je še v medresorskem usklajevanju. Uredba bo namreč drugačna; prej so bili različni energenti različno obremenjeni, kar naj bi po eni strani destimuliralo nabavo uvoženih energentov in opreme ter spodbudilo dobavo domačih (lesna biomasa, toplotne črpalke, solarni sistemi). Po novem bodo vsi energenti enako obravnavani: 0,09 evra po kilovatni uri pridobljene energije iz posameznega energenta.
Letošnja poziva za nepovratne finančne spodbude sta zamujala zaradi nekaterih sprememb in z njimi povezanih dolgotrajnih postopkov. Bi se lahko kaj podobnega zgodilo tudi pri pozivih za leto 2015? Kdaj bosta objavljena in na katerih področjih lahko investitorji pričakujejo spremembe v primerjavi z letošnjima?
Ravno zdaj pregledujem poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2015, ki naj bi bil, pričakujem, potrjen do sredine novembra. Nadzorni svet ga bo obravnaval 3. novembra, potem gre na resorno ministrstvo, nato ga mora potrditi še vlada. Dokončno je treba oblikovati tudi merila za dodeljevanje nepovratnih finančnih spodbud v prihodnjem letu, na to temo ravno zdaj potekajo aktivnosti z ministrstvom, pristojnim za energijo. Nekaj sprememb vsekakor bo, vendar bolj v smislu doseganja večjih prihrankov končne energije po izvedbi naložb, na primer večja debelina toplotne izolacije, energijsko učinkovitejša okna in podobno. Na skladu si bomo prizadevali, da bi ta merila objavili čim prej, da se bodo lahko tako občani kot ponudniki opreme in gradbenih materialov ter izvajalci naložb ustrezno pripravili.
Tako kot letos bomo tudi prihodnje leto takoj po objavi javnih pozivov, kar naj bi se zgodilo v začetku leta, organizirali seminar za izvajalce naložb, na katerem jim bomo podrobno predstavili oba poziva, predvsem pa spremembe in najpogostejše napake pri kandidiranju za nepovratna sredstva. Še vedno je najpogostejša napaka, denimo, da investitor začne naložbo, še preden odda vlogo na Eko sklad. Ker baza geodetske uprave (Gurs) ni več zanesljiva, smo bili v letu 2014 prisiljeni zakomplicirati zadeve in od investitorjev zahtevamo, da vlogi priložijo gradbeno dovoljenje, prej smo podatke dobili iz Gursove baze. V letu 2015 bomo poskušali investitorjem olajšati pripravo vlog z izboljšano in prenovljeno spletno stranjo, s posvetom za dobavitelje opreme in izvajalce del, pa tudi s skrbnim pregledom naših zahtev, da bi zmanjšali birokratske ovire.
Vsekakor imajo dobro informirani izvajalci, ki investitorjem pomagajo pri pripravi in izpolnjevanju vlog za Eko sklad, konkurenčno prednost pri prodaji storitev in opreme, saj investitorju olajšajo postopek pridobitve nepovratnih sredstev. Po drugi strani pa s pravilno pripravo dokumentacije olajšajo delo tudi nam na Eko skladu, saj tako veliko hitreje obdelamo vloge.
Celoten intervju si lahko preberete v Gradbeni prilogi revije Deloindom ali na www.deloindom.si.
