Tiskane izdaje
Ker v času dolgega dne in v poletni vročini njune rastline rade uidejo v cvet, s setvijo ne hitimo pred junijem, da bodo dozorevale v času, ko bo dan upadal. Obe solatnici sejemo do sredine julija – na termine vpliva izbor sorte, pri radiču tudi to, ali ga gojimo za rez, vzgojo glavic ali siljenje.
Radič in endivija sta sorodnici iz družine radičevk (Cichoriaceae), v katero med drugim spada cikorija ali navadni potrošnik, iz preteklosti znana po tem, da so iz njenih močnih korenin s praženjem pridobivali kavni nadomestek. O njihovem sorodstvu se lahko prepričamo po sinje modrih cvetovih, ki se odprejo na visokih steblih. Endivija se nam sicer po obliki (ne pa po cvetovih!) zdi bliže solati, vendar je le njena daljna sorodnica. O botanični bližini radiča s cikorijo pa nas prepriča katalonski radič, ki ima podobno narezane liste in visoko rozeto kot ta vrtnina.
Tako endivijo kot radič pridelujemo za uživanje v drugi polovici leta, saj sta prijatelja zmerno toplega in zmerno vlažnega podnebja, čeprav ju glede na zgodovinske vire in zdaj prevladujočo pridelavo povezujemo predvsem s sredozemskimi deželami. Zdravilne in kulinarične lastnosti endivije so dobro poznali že v starem Egiptu, slavili so jo antični Grki in Rimljani, pozneje pa so njeni divji prednici pripisovali sicilski in vzhodnoindijski izvor, medtem ko so divjo vrsto radiča našli tako v deželah, ki obdajajo Sredozemlje, kot v Sibiriji. Vse od petnajstega stoletja so najznamenitejši pridelovalci in kulinarični mojstri za pripravo radiča Italijani, ki so poleg tega požlahtnili največ njegovih sort.
Več o setvi, sajenju in oskrbi obeh solatnic ter zakaj cvet v prvem letu ni zaželen, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
