Tiskane izdaje
Kogar čili na začetku pošteno vžge, tega živ bog ne bo več prepričal, da bi se še spustil v razmerje z njim, pravi Pavle Gale. Tudi sam je po hudičevem poljubu papričico zagnal v najskrivnejši del kuhinje, tako da sta jo z ženo odkrila šele ob spomladanskem čiščenju. Kaj naj z njo? Posejal je nekaj semen, toda ostrina plodov ni nič zaostajala za izvornim. A naš sogovornik, med obiskovalci tekaških in vrtnarskih forumov znan kot Pajo, med ljubitelji pekočih priboljškov pa po blagovni znamki Fotrovi čiliji, je izjema, ki potrjuje pravilo.
Prva leta je čilije, do katerih je po ognjeni izkušnji začutil usodno privlačnost, zgolj prideloval in predelane v omake delil sorodstvu in znancem, potem pa je le vnovič tvegal – in jih spoznaval od milejših navzgor. »Napaka je, če začneš s preostrimi, za začetnike so primerne sorte z največ 8000 skovili, enotami, ki so se uveljavile za merjenje pekočine. Že navaden makedonec, npr. 'Macedionian fringed', jih ima od 10 do 15 tisoč, kar za utrjene ni tako rekoč nič. Moja ljubica v loncu tamle, 'Trinidad scorpion muruga red', ima 2,2 milijona skovilov, in ker je vzgoja prvaka med čiliji za oboževalce velik izziv, imajo najostrejši danes tudi do tri milijone enot. Vsako leto selekcionirajo močnejše sorte.« Sam ima seme 30 najmočnejših na svetu. Medtem ko je v njegovem nasadu v Kosezah v Ljubljani lani raslo 127 sort, bo letos pobral plodove skupno petindevetdesetih, pa še zmanjšati bo treba nabor. V precej velikem družinskem vrtu preprosto zmanjkuje prostora za vse, treba jih je spraviti od semena gor in predelati, sploh pa so v družini veliki jedci zelenjave in mora ostati kakšna greda še za drugo. Brez solatnic in drugih vrtnin tudi ne bi bilo mogoče kolobariti, kar je za zdravje čilijev nujno, pravi sogovornik.
Kolobar že, kako pa je z njim v rastlinjaku? Od čelne stranice do konca džungla kak meter visokih čilijev, dobro se vidijo poščipani vrhovi, da so rastline pognale v širino in plodove. Nasad je skoraj neprehoden, a tu okopavanje na srečo ni potrebno. Potem ko pobere čilije, vanj prenese zimski radič, s trizobimi vilami ga dvigne s koreninami vred iz gred na prostem in ga posadi v zaščiteni prostor. Za njim pride še motovilec, Pavletu je uspela celo ledena božična setev, aprila pa morajo solatnice narediti prostor čiliju. Zahtevam po kolobarju je tako zadoščeno, vse površine zanj, tudi na prostem, pa vsako pomlad obogati s kurjim gnojem in domačim kompostom.
