Tiskane izdaje
Ogrevanje stanovanjskih prostorov in sanitarne vode s toplotno črpalko, ki za delovanje porablja elektriko, postaja čedalje pogostejša izbira zaradi majhnih stroškov ogrevanja, ki jih omogoča izraba toplote zunanjega zraka, podtalnice ali zemlje. V primerih, ko potrebe po toploti v stavbi presegajo zmogljivosti nizkotemperaturnih črpalk, ko se lastnik denimo odloči za zamenjavo ogrevalnega kotla, preden energijsko prenovi hišo, pa so primerna izbira hibridne toplotne črpalke, ki delujejo v kombinaciji z drugim virom ogrevanja. Najpogostejša je kombinacija toplotne črpalke zrak/voda s kondenzacijskim plinskim kotlom.
O tem, kdaj je smiselna vgradnja hibridnih TČ, o načinu njihovega delovanja in zunanjih značilnostih smo se pogovarjali z Mihom Glavičem iz podjetja E2E in Mitjem Janežem iz podjetja Vaillant. V zvezi z bivalentnim ali kombiniranim načinom ogrevanja bomo pogosto srečali dva podobna izraza: hibridno toplotno črpalko (TČ) in hibridni sistem. Princip je enak, pri hibridni črpalki gre ponavadi za hkratno namestitev kombiniranih virov ogrevanja, ki ju proizvajalec ponuja kot usklajeno kombinacijo z enotno regulacijo, o hibridnem sistemu pa lahko govorimo, ko obstoječemu ogrevalnem sistemu na katerikoli konvencionalni energent dogradimo toplotno črpalko in tak sistem uporabljamo s hibridno regulacijo.
Čeprav po Janeževih besedah večino hibridnih črpalk predstavljajo TČ zrak/voda, ki za vršne obremenitve uporabljajo plinsko napravo, bodisi utekočinjeni naftni bodisi zemeljski plin, se izraz uporablja tudi za TČ zemlja/voda ali voda/voda, kombiniran s kondenzacijskim plinskim kotlom. »Takšen sistem je zelo primeren za stanovanjske hiše, ki imajo obstoječo inštalacijo na plin, pri novih objektih pa za vse, ki ne želijo biti odvisni le od enega vira energije, bodisi elektrike ali plina,« pravi sogovornik. Miha Glavič opozori na prednost hibridne TČ, ko imamo v notranjosti hiše zelo malo prostora ali ko sta hiša ali stanovanje slabše izolirana, vgradnja visokotemperaturne toplotne črpalke pa bi zahtevala večjo začetno investicijo, in doda: »Poenostavljeno povedano, bo v neizolirani hiši z velikimi toplotnimi izgubami v hibridni TČ pretežno delovala plinska peč, po zamenjavi stavbnega pohištva in sanaciji toplotnega ovoja pa bi za pridobivanje toplote dlje časa zadostovala TČ. Po energijski prenovi bi se spremenila le točka vklopa plinske peči. Če se je ta prej vklopila npr. pri zunanji temperaturi 0 ˚C, se bo poslej šele pri –10 ˚C ali manj. Posledica bo bistveno manjša poraba, saj bo večino dela opravila toplotna črpalka, medtem ko ga je prej plinski kotel.«
