Tiskane izdaje
Obnova leta 1974 zgrajene montažne hiše se je začela pred 15 leti in še ni končana. Njena zunanjost je z menjavo stavbnega pohištva in kritine ter izvedbo toplotnoizolativnega ovoja dobila povsem drugačno podobo, stroški za ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne vode pa so se prepolovili, kar je bil tudi glavni cilj, ki si ga je zadal lastnik.
Pogled na zdaj 41 let staro Marlesovo montažno hišo v ničemer ne razkriva, da gre za montažno gradnjo, česar hiša pred prenovo ni mogla skriti. Prve montažne hiše so si bile namreč zelo podobne in na daleč prepoznavne, arhitekturno pa resnici na ljubo niso bile noben presežek. Sodobne tehnologije zdaj omogočajo gradnjo hiše po željah posameznika, ki je skoraj ni mogoče ločiti od zidane.
Lastnik hiše v Framu pri Mariboru sicer ni spreminjal arhitekturne zasnove svojega doma, a je hiša kljub temu – z menjavo stavbnega pohištva, novo streho in fasado – dobila svežo podobo, predvsem pa so se v njej prepolovili stroški za ogrevanje.
»Glavni cilj prenove je bil zmanjšati porabo kurilnega olja, ki je s približno 3000 litri na leto za 160 kvadratnih metrov veliko hišo precej bremenila družinski proračun,« pravi lastnik, ki se je projekta lotil po korakih, ukrepi pa so si v 15 letih sledili v vrstnem redu, kot ga priporočajo strokovnjaki – najprej je treba poskrbeti za manjše toplotne izgube in s tem manjše potrebe po toploti, šele nato pridejo na vrsto posegi v ogrevalni sistem.
Celotno zgodbo o prenovi in kakšne so razlike med obnovo zidane in montažne hiše, preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
