Zgoščeno podobo Kozane in njeno značilno prostorsko silhueto ustvarjajo eno- in dvonadstropne stavbe, ki so med seboj zvezane v ozke in dolge, različno zalomljene nize. Med njimi je tudi spomeniško zavarovana domačija, ki je pred kratkim s končano prenovo dobila novo uporabnost. V velik arhitekturni sestav so novi lastniki poleg stanovanjskih prostorov umestili prostore za goste. Vidi se, da izvrstno prenovljena arhitektura spleta staro z novim, izhajajoč iz znanja in izbrušenega odnosa do lepega.
Med kamnitimi, eno- in dvonadstropnimi hišami, neravnih ploskev in neostrih robov, je v najstarejšem delu starega jedra Kozane imeniten arhitekturni sestav. Prilagojeno kmečkemu načinu življenja in dela se je oblikoval postopoma z dodajanjem potrebnih prostorov in postavljanjem novih stavb po robu oziroma tako, kot je to dopuščalo zazidljivo zemljišče na razširjenem slemenu griča. V njem je izpostavljen dolg, pravokotno na cesto usmerjen stavbni niz, ki skupaj z enako postavljenim sosednjim gospodarskim objektom in še dvema samostojno stoječima stavbama za njim oklepa veliko notranje dvorišče. Z domišljeno razpostavljenimi stavbami in visokim obcestnim zidom, ki ga predira ločni portal, vidno poudarjen vstop v stavbni kompleks, je prostorno dvorišče – osrednji delovni in komunikacijski prostor – odlično zaščiteno pred pogostimi močnimi in mrzlimi vetrovi.
Ohranjeni dokumenti in poročila opravljenih raziskav naselja in stavb nas poučijo, da so v starih kamnitih zidovih kmečke domačije skrite ostaline samostanske arhitekture iz 16. stoletja. Ker je arhitektura domačije, ki se je razraščala in se prilagajala naravnim in ustvarjenim danostim, v dediščini narodove stavbne kulture razpoznana za posebej vredno, je razglašena za spomenik nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena.
Celotno zgodbo o prenovi preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.