Tiskane izdaje
Na vrtne gredice najprej posejemo zelenjadnice, ki so rastline kratkega in hladnega dne. Tako denimo s špinačo pohitimo zato, ker z visokimi temperaturami požene v cvet, s sajenjem čebulnic, ker kratki dnevi spodbujajo razvijanje koreninskega sistema, dolgi pa listov in bi se s prepoznim sajenjem spomladi čebulice bolj slabo odebelile, česen morda sploh ne bi razvil strokov. Bobu slabo denejo visoke poletne temperature, enako velja za večino kapusnic. Vrtnine kratkega in hladnega dne zato posejemo ali posadimo zelo zgodaj spomladi, nekatere celo takoj, ko se zemlja odtali, in potem spet jeseni. Tiste z dolgim razvojnim ciklom zato sejemo že poleti.
Poleg naštetih vrtnin so rastline kratkega dne še mnoge druge, denimo endivija, radiči, sladki komarček, motovilec, gomoljna zelena, iz široke skupine kapusnic oziroma križnic pa poleg zelja in ohrovtov tudi nadzemna kolerabica, cvetača, brokoli, različne vrste redkve in repa. V nadaljevanju se bomo posvetili predvsem tistim, za katere sta v naših krajih primerna zgodnjepomladanska setev oziroma sajenje.
Med njimi je tudi več sort solate, s setvijo katere slovenski vrtičkarji še posebno hitijo. Za solatno seme resda velja, da kali že pri temperaturi 5 °C, vendar je priporočljivo, da je čim bolj sveže, saj s starostjo izgublja energijo kaljivosti, ki je pri nizkih temperaturah odločilnega pomena. Dve ali več let staro seme je torej bolje prihraniti za setve, ko se zemlja ogreje vsaj na 10 °C. Za primer, v ponedeljek, 23. marca, ko članek oddajamo v tiskarno, so temperature zemlje v globini pet centimetrov v Biljah pri Novi Gorici 5,9 °C, v Ljubljani 6,3 °C, v Šmartnem pri Slovenj Gradcu 5,1 °C in v Rakičanu pri Murski Soboti 2,8 °C. Še prej kot setvam zgodnjepomladnih sort solate se na vrtu posvetimo sajenju čebule, šalotke, spomladanskih sort česna, sajenju pora in sadik gomoljne zelene, če niso prišle iz pretoplih rastlinjakov.
Več o zgodnjih setvah in presajanju vrtnin si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
