Tiskane izdaje
Starejše generacije se spomnijo, da so se pri nas zahteve potresno varne gradnje vzpostavile po skopskem potresu leta 1963. A standardi se od takrat nenehno izboljšujejo. Od leta 2008 veljajo v Sloveniji enaki predpisi kot v vsej EU. Upoštevanje njihovih zahtev pri novogradnjah ni problematično, saj so natančno definirane, zahtevnejše je pri rekonstrukcijah. Skrb pa zbujajo posegi v konstrukcijo starih hiš na črno, zaradi katerih bi jih potres zelo poškodoval. O potresno varni gradnji in izkušnjah z dosedanjimi potresi smo se pogovarjali z dr. Blažem Dolinškom in dr. Samom Gostičem z Gradbenega inštituta ZRMK.
Dr. Blaž Dolinšek je tehnični direktor Gradbenega inštituta ZRMK in tehnični vodja državne tehnične pisarne Bovec - Kobarid, ustanovljene za odpravljanje posledic potresov, ki sta to območje prizadela v letih 1998 in 2004. Tudi delovno področje dr. Sama Gostiča, vodje gradbenega laboratorija na omenjeni ustanovi, je zelo povezano z ukrepi popotresne sanacije in protipotresnega utrjevanja stavb.
Avgusta nas je osupilo razdejanje, ki ga je povzročil potres v osrednji Italiji. Od mnogih vasi je ostal le še kup razsutega kamenja. Bi bili, če bi potres primerljive moči prizadel Slovenijo, tudi priča takšnim prizorom, gmotni škodi, predvsem pa smrtnim žrtvam? So se morda v večjih potresih zadnjih desetletij (Kozjansko, Posočje, še prej leta 1895 Ljubljana) tako krhke hiše že porušile?
Gostič: Marsikje bi bile posledice žal podobne, predvsem na podeželju in v starih mestnih jedrih, kjer je še veliko starejših stavb. V Stari Ljubljani resda še danes stojijo hiše, ki so preživele potres leta 1895, nekatere so pozneje potresno utrdili, a ne vseh, poleg tega so tudi nekaj stoletij stare hiše deležne »posodobitev«, v katerih lastniki mimo predpisov posegajo v nosilno konstrukcijo.
Dolinšek: Najbolj so ranljive stavbe, ki nimajo povezanega zidovja, zato se jim ob potresnih nihanjih podirajo vogali in zidovi, kakor smo videli tudi v Italiji. Vzemimo Posočje, ki so ga v zadnjih desetletjih prizadeli potresi v letih 1976, 1998 in nazadnje še 2004. Hiše, ki so bile po prejšnjih potresih ustrezno utrjene, so obstale in jo odnesle brez večjih poškodb, padle pa so tiste, na katerih v vsem tem času ni bilo takšnih posegov.
Kje v Sloveniji bi bil stanovanjski fond glede na starost, lastnosti gradnje in geografsko lego ob morebitnem potresu najbolj prizadet?
Gostič: Potresno bolj ogroženo je območje, kjer potekajo tektonski prelomi, dodatno pa lahko razmere poslabšajo lastnosti mikrolokacije, predvsem tam, kjer hiše stojijo na nanosih, zaradi katerih se frekvence nihanja ob potresu spremenijo in se nihaji ojačajo. Po potresni karti je pričakovati večjo intenziteto potresov v Ljubljani z okolico, pas gre proti severozahodu čez Idrijsko hribovje proti Zgornjemu Posočju, na jugovzhodu pa sega v okolico Krškega. Od prestolnice proti morju in Mariboru je območje potresno precej manj ogroženo. Drugi dejavnik je, kakor smo že omenili, vezan na stanje stavb. Občutljivejše so stare, zidane iz kamna, povezanega s slabo malto. Novejše bi se ob potresu predvidoma bolje obnašale, posebno zgrajene po letu 1981. Takrat so bili sprejeti predpisi, ki so precej bolje definirali potresno varno gradnjo.
Celoten intervju si lahko preberete v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
