Tiskane izdaje
V zadnjem desetletju se večina raziskav s področja onesnaženosti zraka nanaša na zmanjševanje izpustov delcev, manjših od 10 mikronov (PM10) in celo manjših od 2,5 mikrona (PM 2,5), ker ogrožajo zdravje ljudi, predvsem dihalnih organov, pa tudi srca in ožilja.
V Sloveniji kar dve tretjini delcev PM10 izpustijo v zrak zastarele kurilne naprave na les, še posebno če se v njih kurijo premalo suha drva in na nepravilen način. Tudi do dvajsetkrat manjše izpuste dosegajo sodobne peči na les z avtomatiziranim dodajanjem kuriva in samodejno regulacijo dovoda zgorevalnega zraka.
Pri kuriščih z ročnim dodajanjem drv, med katera spadajo tudi kamini, kaminske peči, lončene peči in štedilniki na trdo gorivo, je kakovost zgorevanja bistveno bolj odvisna od ravnanja uporabnika. O tem, kako pravilno kuriti v takšnih enostavnih kuriščih, smo se pogovarjali z inženirjem strojništva Jožetom Kaplarjem, ki ima 25-letne izkušnje s tega področja in je avtor več prispevkov o pravilnem zgorevanju lesa v malih kurilnih napravah, objavljenih na spletni strani ministrstva za okolje in prostor. Ustavili smo se tudi pri izbiri in vgradnji kurilnih naprav na lesno biomaso, ki izpolnjujejo okoljske in varnostne standarde ter imajo velik izkoristek. Sogovornik nas je opozoril na ne tako redke nepravilnosti pri vgradnji enosobnih kurilnih naprav, ki pomenijo varnostno tveganje, pa se ljudje tega ne zavedajo.
Ko se odločamo za novo kurilno napravo, svetuje strokovnjak, izberimo takšno, ki kot tipski proizvod dosega vsaj minimalne predpisane vrednosti emisij in izkoristkov, še bolje pa je, da jih presega. Glede na zelo pestro ponudbo na trgu to ni samoumevno, poleg tega jih, kljub predpisom, na prodajnih mestih mnogo ni označenih niti z energijsko nalepko. O tem, kakšne normative morajo dosegati enosobne (tj. male kurilne naprave na trdo gorivo, namenjene za ogrevanje prostora, v katerem so nameščene), pa tudi druge male kurilne naprave, ki so del ogrevalnega sistema družinskih hiš, pišemo v okvirčku.
