Tiskane izdaje
Stisko s prostorom pozna marsikdo, saj naša stanovanja niso tako velika, kot bi želeli ali kot jih občudujemo na lepih fotografijah. Brez kuhinje ne gre, pa čeprav živimo na dvajsetih kvadratih. V majhni kuhinji je treba najti kompromis med tistim, kar nujno potrebujemo za pripravo hrane, in tistim, kar bi si želeli. Predstavljamo pet primerov slovenskih kuhinj, ki so nastale s tehtnim premislekom in pomočjo arhitektk. Čeprav se ne ponašajo z razkošjem prostora, se lahko postavijo ob bok velikim.
Kuhinja v enosobnem stanovanju
V arhitekturnem biroju Gaser arhitektura so v okviru prenove enosobnega stanovanja za štiričlansko družino, ki meri le 35 kvadratnih metrih, uredili tudi kuhinjo. Ta je del sklopa omar, ki se začnejo pri vhodu, z garderobo in shranjevalnimi površinami, potem okrog vogala postanejo kuhinja, zaobjamejo vrata in se nadaljujejo v omare nad in pod televizorjem. V tem delu je v niši pomivalno korito, štedilnik in pečica pa sta na delovnem otoku, ki se nadaljuje v jedilno mizo. Napa nad štedilnikom pa je zamišljena kot kubus, v katerem so okrog nje dodatne shranjevalne omarice.
Arhitektka Zana Starovič Volk iz biroja Gaser arhitektura, ki je snovala opisano kuhinjo, pravi, da v kuhinji, v kateri je treba misliti na vsak centimeter, pomivalno korito običajno umesti na sredino (tudi če je dolžina pulta samo 150 cm), da sta lahko v njej dva uporabnika hkrati. Prav tako je priročno imeti v bližini kuhinjsko mizo, ki pride prav kot podaljšek delovne površine. Če se da, je po njenih besedah priporočljivo narediti nekoliko višjo kuhinjsko mizo (na primer 80 cm), saj je potem bolj uporabna tudi kot delovna površina, hkrati pa je podaljšek delovnega pulta s kuhalno ploščo, kakor vidimo na fotografiji v omenjeni kuhinji.
»Kuhinjska niša je uporabna tudi zato, ker so zgornje omarice globine 60 cm, in ne tipičnih 35 cm, kar pomeni, da je toliko več prostora za shranjevanje. Poleg tega si lahko na višini 60 cm nad pultom omislimo še polico (do globine 30 cm je popolnoma nemoteča) za stvari, ki jih vedno potrebujemo pri roki,« pojasnjuje Zana Starovič Volk in dodaja, da je priročno, če je pult globlji od standardnih 60 cm, ker imamo lahko ob steni majhne aparate in druge pripomočke, spredaj pa je še vedno dovolj delovne površine. V majhnih kuhinjah se lahko po njenem mnenju odrečemo odcejevalnemu delu ob koritu (za ta namen uredimo viseči odcejevalnik na polici ali v omarici) in tako pridobimo nekaj več delovne površine.
