Tiskane izdaje
Seveda moramo poskrbeti, da se te dobro ukoreninijo v lončke z zemljo, v katere jih pritrdimo. Zato sadimo sredi avgusta, pozneje raje ne, da bi se imele sadike čas pred zimo dobro prijeti na stalnem mestu. Lahko pa avgusta sadimo tudi kupljene ulončene sadike, ki so ponavadi večje od tistih, ki jih vzgojimo doma, ali hlajene sadike z golimi koreninami. Na ta način smo pred dnevi zasadili vrtno gredo tudi sami – in to s pomočjo zidarske lopatice, ki ji mnogi ne vedo drugega imena kot "špahtl".
Medtem ko imajo sadike v lončkih s koreninami preraščeno grudo zemlje, ki jo v pripravljene jamice posadimo tako globoko, kot so rastle v posodi, je glavni del hlajenih sadik – naročimo jih lahko pri profesionalnih prodajalcih sadilnega materiala ali gojiteljih jagod, na spletu jih ni težko najti – močan podolgovat šop korenin, dolgih od 10 do 20 centimetrov, ki se združuje v koreninskem vratu sadike, na tem pa se že tvori kronica listov. V mojem primeru (naročila sem enkrat rodno sorto clery) je šlo za zlatorumene zasnove listov, majhen srček, na vlažnih koreninah pa je bilo pod prsti čutiti mivko. Če takšne sadike sadimo poleti, to pomeni, da so bile tudi po nekaj mesecev shranjene v hladilnici pri temperaturi od 0 do minus ena in so hibernirale. Posaditi jih je najbolje, ko odmrznejo in oživijo, kar pomeni čim prej po dostavi, da se ne bi izsušile. Sama sem inštrukcije, kako to narediti, poiskala pri vodji Poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije Romanu Mavcu.
Več o sajenju jagod z zidarsko lopatico si preberite na www.deloindom.si.
