Tiskane izdaje
Bliža se čas jesenskega sajenja sadnega drevja. Z nakupom sadik ni treba hiteti, saj je priporočljivo, da posebno tiste z golimi koreninami, kakršne se dobijo v sadnih drevesnicah, posadimo, ko so brez listov, vendar si velja vzeti čas za priprave. Da nam bo drevo leta v veselje, izberimo odporno sorto po svojem okusu, razmislimo o njegovi velikosti in dobro pripravimo tla, v katera ga bomo posadili. Da ne bi bili v drevesnicah obsojeni na izbirek, je smiselno, da sadike želene sorte in podlage vnaprej rezerviramo.
Tokrat smo se želeli osredotočiti na sorte jablan, hrušk, breskev in marelic, primerne za ljubiteljske vrtove, zato smo za izbor treh ali štirih sort za prvi dve sadni vrsti prosili Romana Mavca, vodjo poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici, za breskve in marelice pa Ivana Kodriča, upokojenega strokovnjaka za sadjarstvo z dolgoletnimi izkušnjami na KGZ Nova Gorica. V tem prispevku se posvečamo jablanam in hruškam, priporočila za breskve in marelice pa objavljamo na strani 56.
Jablane
Tako kot pri drugih vrstah sadja se tudi pri jablanah ravnajmo po svojem okusu, ker pa je izbor sort zelo velik in raznolik, izbirajmo med sortami, odpornimi ali vsaj tolerantnimi na škrlup in po možnosti manj občutljivimi na jablanovo plesen, svetuje Mavec. Za škodljivce (jabolčnega zavijača in uši) so vse sorte enako občutljive. »V domač vrt, v katerem malo ali celo nič ne škropimo, tako denimo ne sodita na škrlup zelo občutljivi sorti zlati delišes ali gloster,« pravi. Ker so danes le redke domače kleti dovolj hladne, vlažne in zračne za skladiščenje sadja, pridelek težko obdržimo za ozimnico, zato damo prednost sortam za sprotno porabo. Domači sadeži so manj obstojni tudi zaradi poškodb, ki jih naredijo insekti. Roman Mavec je v svoj izbor za domači vrt uvrstil sorte carjevič, kosmač in topaz.
Zelo pomembno merilo pri izbiri sadik je tudi, koliko prostora lahko drevesu namenimo na vrtu. Za majhna drevesa je primerno, da je želena sorta cepljena na šibko podlago M 9 (premer 2 metra, višina od 3 do 3,5 metra), na srednje bujni podlagi MM 106 bo zraslo za vrtne razmere kar veliko drevo (premer 3 metre, višina od 4,5 do 5 metrov), medtem ko so sejanci ali semenjaki še večja drevesa. Nekatere sorte (npr. elstar, kosmač) imajo bujnejšo rast, zato jim namenimo za tretjino več prostora glede na podlago. »Ljudje zmotno mislijo, da je mogoče na vrtu z rezjo ohranjati dva metra visoko drevo, a mu s pretiravanjem glede na naravne predispozicije porušijo hormonsko ravnovesje, zato s poganjki divja in slabše rodi.«
