Tiskane izdaje
Povprečno štiričlansko slovensko gospodinjstvo bi v zadnjih dneh, če bi elektriko za svoje potrebe proizvajalo s sončno elektrarno moči štiri kilovate, dvakratno pokrilo svojo porabo, s sončnimi kolektorji pa bi zadovoljilo vse potrebe po topli vodi. Letno povprečje je seveda nižje, a kljub temu ni dvoma, da so ogrevalni sistem za sanitarno toplo vodo ali fotonapetostni moduli s trajnostnega vidika smotrni. Tokrat bomo pozornost posvetili času, ko je sonca preveč.
Ogledali si bomo ukrepe proti pregrevanju kolektorjev in osnutek uredbe o samopreskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, to je dokument, ki naj bi z novim načinom obračunavanja oddane in prevzete električne energije obudil zanimanje za male sončne elektrarne.
Lani bi sončna elektrarna omenjene zmogljivosti za potrebe povprečnega slovenskega gospodinjstva po podatkih portala Preklopi na sonce proizvedla od 3600 do 4500 kilovatnih ur električne energije. Z njo bi gospodinjstvo v Portorožu pokrilo 114 odstotkov potreb po električni energiji, v Lescah 103 odstotke, v Novi Gorici 96, v Murski Soboti 95, v Mariboru 94, na območju Ljubljane 92 in v Novem mestu 90 odstotkov. Poenostavljeno povedano, večina gospodinjstev bi morala manjši delež elektrike dokupiti, v dneh z največjim sončnim obsevanjem, ko mala sončna elektrarna proizvaja presežke, pa te oddajati v javno omrežje. Odkar je država lani odpravila subvencionirano ceno za odkup električne energije iz sončnih elektrarn, za lastnike obstoječih elektrarn naložba ni več gospodarna, gradnja novih je zastala, položaj pa sta še zaostrila zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem je pridobivanje in prodajanje elektrike v omrežje postalo nezdružljivo s prejemanjem pokojnine, in nova ureditev za kmete, ki je proizvajanje elektrike v malih sončnih elektrarnah izločila iz dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
Več o neto merjenju porabe električne energije in ukrepih proti pregrevanju kolektorjev si preberite v prilogi Deloindom ali na www.deloindom.si.
