Tiskane izdaje
Ob zamenjavi ogrevalnega sistema je danes pogosta, malo tudi zaradi trenda, odločitev za toplotno črpalko. Pred razmislekom, katera različica je najprimernejša, pa se je vsekakor smiselno vprašati, ali je toplotna črpalka sploh prava in najbolj smotrna rešitev. Preračuni lahko pokažejo, da so alternative boljša izbira.
Nobenega dvoma ni, toplotne črpalke (TČ) so ogrevalni sistem iz skupine tistih z najnižjimi obratovalnimi stroški. To velja ne glede na izbrano različico: zemlja-voda, voda-voda in tudi za najbolj razširjeno zrak-voda. Toda že med njimi so lahko zelo velike razlike, tako v začetni investiciji kot pozneje pri obratovanju. Vse skupaj pa lahko še dodatno zapletejo ali zameglijo dejstva o stanju ogrevanega objekta, njegovi lokaciji in načinu ogrevanja.
Ni vsaka TČ enako primerna
Odločitev o katerem koli ogrevalnem sistemu najprej določa objekt oziroma njegove specifičnosti. Tako je še pred izbiro treba upoštevati vsaj:
• ogrevalna telesa: ali se bodo prostori ogrevali s talnim gretjem (nizkotemperaturni sistem) ali radiatorji (visokotemperaturni sistem), pri čemer so slednji veliko manj, večinoma zgolj pogojno primerni.
• temperaturni režim: TČ so ogrevalni sistem z izrazito težnjo po stabilnosti, zato so za objekte s potencialno velikimi nihanji od želene temperature (npr. precej različen dnevni in nočni režim) ali (pre)visoko želeno temperaturo manj primerne.
• toplotna izoliranost in tesnjenje objekta: iz podobnega razloga je za ogrevanje s TČ (in talnim gretjem) dobra izoliranost objekta odločilnega pomena. Nihanjem oziroma pospešenemu uhajanju toplote se TČ težje prilagajajo.
• lokacija objekta: ker so pravilno dimenzionirane TČ z optimiziranim delovanjem izredno varčen ogrevalni sistem, ki je za povrhu še zelo odvisen od »vhodnih« temperatur, so le stežka kos prenizki temperaturi oziroma se njihovi izkoristki začnejo hitro zmanjševati, ko drsi proti ledišču in še niže.
Izdelovalci TČ poskušajo z vsako novo generacijo izboljšati delovanje vsake izvedbe ogrevalnih rešitev in hkrati zmanjšati njihovih hibe, a na splošno še vedno velja, da jih imajo najmanj sistemi zemlja-zrak. Razlog je preprost: priklopljeni so na najbolj stabilen vir naravne toplote – zemljo. Geosonde so namreč vkopane globoko v zemljo, ki ima tako rekoč vse leto temperaturo 10 °C, kar TČ zagotavlja neomejen in stabilen vir energije. Druga možnost je zemeljski horizontalni kolektor, ki je vkopan bolj plitvo in na večji površini. No, v obeh primerih se hudič skriva v podrobnostih, saj zaradi načina »zajema« energije – ki bodisi vključuje široko ali pa globoko v zemljo speljan sistem – ta tip ni primeren za kateri koli teren. Če pa že je, je zaradi zahtevnejših, predvsem pa obsežnejših zemeljskih del opazno dražji od drugih sistemov, še posebno zrak-voda.
Zakaj vse okoliščine niso ugodne za TČ, si preberite na www.deloindom.si.
