Tiskane izdaje
Les na prostem je ves čas izpostavljen različnim vremenskim vplivom in drugim zunanjim dejavnikom. Da bi upočasnili njegovo staranje in propadanje, ga je treba ustrezno impregnirati z biocidi in zaščititi s premazom. Pomlad je idealna za osvežitev lesenih površin.
Površinsko zaščito močno izpostavljenega lesa je načeloma treba obnoviti na približno dve do štiri leta. Stanje zaščitnega premaza najlažje preverimo tako, da na površino kanemo kapljico vode, in če se zelo hitro vpije ter povzroči velik moker madež, je potreben nov nanos. Trajnost premaza je odvisna od številnih dejavnikov – kakovosti zaščitnega sredstva, števila oz. debeline nanosov, vrste in kakovosti lesa, močan vpliv pa ima tudi lega lesenega elementa – bolj ko je obrnjen proti jugu ali zahodu, bolj je izpostavljen propadanju, pojasnjuje Majda Verovšek, vodja razvoja v podjetju Belinka Belles.
Navadno je dovolj, da površino pomijemo z vodo, ki ji dodamo malo detergenta, osušimo, rahlo obrusimo ali skrtačimo za boljši oprijem in nanesemo nov sloj premaza. Praviloma zadostujejo dva do trije nanosi, odvisno od vrste zaščitnega sredstva. Obstojnost premaza lahko podaljšamo, če površino leto pozneje premažemo še z enim tankim slojem in tako saniramo vse poškodbe in mikrorazpoke, ki so medtem nastale, svetuje sogovornica.
Glede na to, kakšen videz lesene površine želimo doseči, izberemo lazurni premaz, pri katerem tekstura lesa ostane vidna, ali prekrivnega, ki naredi debelejši sloj in strukturo lesa popolnoma prekrije, primeren pa je predvsem za obdelavo lesa, ki je slabšega videza ali če želimo dekorativni premaz močne barve. Lazure so paroprepustne, zato kljub velikim temperaturnim nihanjem na prostem ne pokajo in se ne luščijo. Nasprotno prekrivni premazi niso paroprepustni, so bolj vodoodbojni, a zato tudi pogosteje pokajo, se luščijo in odstopajo od površine. Obe vrsti sta lahko narejeni na vodni osnovi ali na osnovi organskih topil.
