Tiskane izdaje
Zimski vrt je v naši arhitekturi dolgo veljal za tujek, ki je poleg visoke investicije pomenil še veliko potrato energije za ogrevanje in hlajenje. A resnici na ljubo, če je pravilno umeščen v prostor, izdelan iz kakovostnih materialov in profesionalno izveden, težko govorimo o njegovih slabostih.
Težave s pregrevanjem poleti in čezmernim ohlajanjem pozimi ter nabiranjem kondenza, ki jih nepoznavalci naštevajo kot neizogibne slabosti takega objekta, so predvsem posledica slabe zasnove in nekakovostne izvedbe. Sodobne tehnologije in materiali so namreč tako napredovali, da omogočajo izvedbo energijsko učinkovitih zimskih vrtov, ki po zagotovilih proizvajalcev predstavljajo tudi dobro naložbo z vidika energijske porabe. »V prehodnih obdobjih denimo delujejo kot dodaten vir toplotne energije, ki ogreva notranje prostore brez uporabe ogrevalnega sistema. S pravilno postavitvijo in ustrezno izbiro zasteklitve ter senčenja in zračenja lahko stroške za ogrevanje doma zmanjšamo tudi do 30 odstotkov,« pojasni Damjan Mak, svetovalec za zimske vrtove v podjetju Mik.
Manj težav pri novogradnji
Kljub temu da imajo sodobni zimski vrtovi številne prednosti in izboljšujejo kakovost bivanja, jih pri nas zelo malo investitorjev načrtuje že v fazi gradnje hiše. V tujini je to stalna praksa in bistveno olajša delo, poleg tega je potrebnega precej manj prilagajanja, iz izkušenj pove Bojan Povh iz podjetja Ne-sa, kjer večino zimskih vrtov postavijo k že obstoječim objektom. »Stranki prisluhnemo pri njenih željah, premerimo predvideno teraso in obstoječi objekt, potem pa naredimo 3D-izris, iz katerega je točno razvidno, kakšen bo končni videz. Izjemnega pomena je posvet s strokovnjakom, kajti pogosto se zgodi, da postavitev zimskega vrta celo odsvetujemo. Tudi sicer praviloma ne predvidimo več različnih rešitev, ampak se trudimo najti najboljšo.«
