Tiskane izdaje
Organizatorji iz blejske civilne zaščite, ki so vajo načrtovali pol leta, so dali tokrat tudi novinarjem priložnost, da občutijo, kaj pomeni biti ponesrečenec. Kako je, ko povsem čil in zdrav človek v trenutku postane nemočen, ko ne more več poskrbeti zase, kaj šele za koga drugega. Ko lahko le nemočno vpije na pomoč. Ali pa še to ne. Šele takrat se posameznik zave, kako sam je lahko. Pa tudi, kako prav, predvsem pa varno je biti član skupnosti, ki skrbi, da bodo preživeli tudi najbolj ranljivi.
V kritičnih trenutkih je dragocena vsaka sekunda
Čeprav je prvi gasilec na stopnišče Trgovskega centra Bled, kjer sem po močnem potresu in udarcu v glavo obležal, ker sem bil skorajda povsem omamljen, pritekel le nekaj minut zatem, se mi je zdelo, da je prišel prepozno. Zdel se mi je počasen in neroden, robato in zasilno je oskrbel moje rane na glavi in na rokah ter ustavil krvavitev. Ja, v kritičnih trenutkih je dragocena vsaka sekunda, še zlasti za poškodovanca, ki trpi v bolečinah, sem ugotavljal.
Čeprav prva pomoč ni bila vrhunska, je bil gasilec tam. Samo zame, da bi ublažil mojo bolečino, mi ponudil najosnovnejšo pomoč z znanjem, ki ga ima, in veščinami, ki jih obvlada. In poskrbel je, da so se čez nekaj (za poškodovanega spet zelo dolgih) minut zame zavzeli reševalci službe nujne medicinske pomoči, me oskrbeli, prenesli v reševalno vozilo ter odpeljali v blejski zdravstveni dom in naprej na atletski stadion, kjer so zaradi obsega nesreče uredili začasni logistični center. Od tam bi me zaradi hudih poškodb glave s helikopterjem odpeljali na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Del oskrbe je tudi psihosocialna pomoč
V eni uri je lahko hudo poškodovani na zdravljenju v najuglednejši medicinski ustanovi v Sloveniji, s čimer se precej povečajo možnosti za njegovo preživetje in uspešno zdravljenje, sem razmišljal po tistem, ko sem kot imitator ponesrečenca končal svojo vlogo na vaji.
Osebna izkušnja mi je razkrila kompleksnost reševanja v primeru naravne nesreče. Poleg gasilcev in reševalcev ter medicinskega osebja za poškodovane skrbijo vojaki – piloti v helikopterski ekipi Slovenske vojske. Socialni delavci centra za socialno delo in psiholog Slovenske vojske so poškodovancem priskrbeli psihosocialno pomoč.
V neobičajnih razmerah, ki jih povzročijo nesreče, so ljudje vznemirjeni, strah jih je, v paniki lahko storijo marsikaj nepredvidljivega, povzročijo zmedo in otežijo delo reševalcem, medicinskemu osebju in drugim službam. Socialna delavka iz radovljiškega centra za socialno delo Anica Klinar je razložila, da se je že leta 2007 ob katastrofalnih poplavah v Kropi izkazalo, da je psihosocialna pomoč zelo pomembna. Tako za poškodovane kot tudi za njihove svojce ali celo svojce pogrešanih sta pogovor in intenziven odnos nujna, je poudarila.
Sodelovali tudi šolarji
A še preden lahko na kraj dogodka prihitijo strokovnjaki, so ponesrečencem na voljo prostovoljci Rdečega križa (RK), ki imajo vsaj osnovno znanje in delujejo po vsej Sloveniji. To je pomembna prednost RK, pravi njihova strokovna sodelavka Tina Nemanič. Vojska je del javne uprave, zato so njeni predstavniki tudi hitro dosegljivi in takoj pri roki, je prednost vojske poudaril vojaški psiholog Tomaž Kovač.
Pri vaji so sodelovali tudi učenci blejske osnovne šole in otroci iz Vrtca Bled, ki so jih zaradi potresa evakuirali iz obeh stavb. Zaradi zakonskih omejitev so vlogo otrok iz vrtca na vaji prilagodili, je povedal Jože Smole, načelnik blejske civilne zaščite. Na blejski atletski stadion so pripeljali tudi učence iz blejske osnovne šole.
Tretješolec Lan je s sošolkami in sošolci na vaji spoznal opremo reševalcev, gasilcev, potapljačev, gorskih reševalcev in vojakov, še najbolj pa ga je navdušil vojaški helikopter, ki jim ga je razkazal njegov pilot Matej. Zadovoljni so bili tudi z ričetom, ki so jim ga skuhali v vojaški kuhinji in ga postregli v vojaških šotorih ob stadionu.
Velik pomen obveščanja javnosti
Jože Smole je še povedal, da so prvi vtisi po dogodku dobri in da so z vajo, ki so jo izvedli tudi na blejskem gradu, v alpskih blokih na Bledu in v hotelu Golf, zadovoljni. Natančna in celovita analiza, ki jo bodo pripravili v enem mesecu, bo pokazala, na katere podrobnosti bodo morale biti službe še bolj pozorne. Spomnil je še, da pomembno delo ob nesrečah opravljajo tudi novinarji, ki reševalcem pomagajo pri obveščanju javnosti.
Komunikacijske kapacitete reševalnih služb so namreč zaradi obsega lahko preobremenjene, obveščanje javnosti pa je velikega pomena, je dejal. Regionalne radijske postaje imajo pri tem zelo veliko vlogo, saj imajo na voljo tehnologijo in opremo, ki jim skupaj s poznavanjem ljudi in okolja pomaga, da lahko pomembne informacije dosežejo čim več ljudi, je poudarila novinarka Radia Triglav Romana Purkart in dodala, da jih je civilna zaščita tokrat vključila v vajo.
Sistem, zasnovan na solidarnosti, človečnosti, empatiji
A še bolj kot to je pomembno spoznanje, da je na vaji s 40 poškodovanimi sodelovalo 250 reševalcev in med njimi kar okoli 170 prostovoljcev: prostovoljnih gasilcev, članov RK in pripadnikov Civilne zaščite, gorskih reševalcev, jamarjev in potapljačev. Seveda niso manjkale niti profesionalne gasilske enote, enote nujne medicinske pomoči iz gorenjskih zdravstvenih domov, policije in Slovenske vojske pa tudi radovljiškega centra za socialno delo in medobčinskega redarstva Bled.
Sistem reševanja ob nesrečah je zasnovan na vrednotah bolj ali manj preprostih in srčnih ljudi, na njihovi solidarnosti, človečnosti, empatiji, torej vsem tistem, kar v prehitrem vsakdanjiku izgublja veljavo. A prav v kritičnih trenutkih se vsakokrat pokaže pomen teh vrednot. Ker pa njihov žar žal vselej (pre)hitro ugasne, jih je treba razvijati in negovati – tudi na vajah. Nesreča namreč nikoli ne počiva.
