Tiskane izdaje
Ljubaljana - Projekt Sobivamo, ki ga je ministrstvo za okolje in prostor (MOP) predstavljalo skupaj s številnimi organizacijami po celi Sloveniji, se je končalo danes v Ljubljani. Župan mesta Ljubljane Zoran Jankovič je v uvodnem nagovoru srečanja udeležence pozval :»Vi povejte, kaj moramo narediti in mi bomo to naredili.«
Projekt Sobivamo je ena od akcij, s katero so se v enajstih slovenskih mestih različne institucije od ministrstva za okolje (MOP) do upokojenskih organizacij, mestnega in republiškega stanovanjskega sklada, medsebojno in tudi že medgeneracijsko nagovarjale in si predstavljale različne možnosti sobivanja v tretjem življenskem obdobju. Seveda tudi z zainteresirano javnostjo, ki se je teh srečanj udeleževala. Aco Prosnik, klinični psiholog in varuh bolnikov pravic, ki je ljubljansko srečanje Sobivamo povezoval, je za začetek izpostavil, da je v Sloveniji strahovito zakoreninjeno mnenje in stereotipi, da starejši samo uživajo, nič ne počnejo in so dementni. Tudi s projektom Sobivanje se išče nove in kvalitetne rešitve za boljše in kvalitetnejše življenje starejših in verjetno tudi premagovanje teh stereotipov.
Za varno in kvalitetno bivanje
Ministrica Irena Majcen je poudarila, da so bila dosedanja srečanja zelo različna, gotovo pa je bilo eno od izhodišč že dejstvo, da starejši živijo v svojih prevelikih stanovanjih ali hišah, za mlade pa stanovanja primankujejo. Prav iskanje skupnega imenovalca tega problema je tudi zagnalo projekt Sobivamo. Zavedajo se, da je treba pri isknju teh rešitev določiti ustrezne zakonske okvire. Številnih rešitev iz drugih držav pač ni mogoče enostavno prenesti, nekaj dobrih praks pa bodo poskušali vključiiti tudi v stanovanjsko zakonodajo. Seveda zato, da bo varnost kvalitetnega bivanja starejših še višja in dostopnejša.
In ne bo temeljila samo na insitutcionalni ponudbi (domovi), ampak tudi odpirala rešitve, pri katerih lahko mlajši starejši skrbijo sami zase. V to bi se lahko usmerili tudi določeni pilotni projekti skupaj z občinskimi in republiškim stnovanjskim skladom, v okviru katerih se odpira vedno več varovanih stanovanj in podobnih ponudb.
Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana je predstavil živahno delovanje zveze upokojencev Ljubljane, saj so že pred leti odprli srečevališče za starejše, dnevne centre, v katerih se v Ljubljani tedensko trenutno odvija skoraj 40 različnih programov. Tudi Sedmak je poudaril, kako pomembno je preseči pri nas precej zakoreninjene stereotipe in dokazati, da starost preprosto ni bolezen, ampak število let. Pomembno je tudi, kako preseči prepad, črno luknjo, v katero pade marsikateri upokojenec, ko preide iz statusa zaposlenega v status upokojenega, kajti včasih izgleda ta padec v luknjo kot izbris iz državljanstva, namesto da bi govorili o začetku njegove nove kariere.
Vprašanje kvalitetnega bivanja starejših se seveda začne že pri arhitektnem zasnovnju stanovanj in hiš; namreč, zakaj jih gradimo z ozkimi vrati, preveč stopnicami, ki so seveda ovire za ljudi, še zlasti, ko v starosti pristanejo nekateri tudi na vozičkih, je dejal Sedmak.
In prav zaradi teh konkretnih ovir se ljudje morajo odločiti za bivanje v domovih za starejše, je poudarila Laura Perko, pomočnica direktorata Zavoda za osrkbo na domu Ljubljana, čeprav si tega ne želijo. V njihovem zavodu sicer mesečno oskrbujejo okrog 900 oseb, lahko tudi več, bistveno pa je, da lahko njihovi oskrbovanci, ki živijo na svojih domovih, ohranjajo medgeneracijske stike, nimajo samo zdravstvene, ampak tudi socialno oskrbo.
Pomen širših vrat
Alenka Šimon iz Javnega stanovanjskega sklada MOL je povedala, da se novejši stanovanjski kompleksi zasnovani tako, da določeno število stanovanj sodi med varovana, da pri gradnji že upoštevajo tudi standarde šriših vrat in podobno. V stanovanjskem skladu Ljubljana imajo trenutno nekaj prek 80 oskrbovanih stanovanj; v Trnovem in v Dravljah. Njihovi stanovalci morajo izpolnjevati določene pogoje: da so stari 65 in več let, da so sposobni sami živeti, imajo dohodke, visoke vsaj 550 evrov. In kot lahko ugotavljajo, imajo v teh stanovnajih zelo zadovoljne stanovalce.
Alenka Ogrin, donedavna vodja projektov na Združenju društev upokojencev Slovenije (ZduS), ki spremlja bivalno problematiko upokojencev, je tudi opozorila, da so naši starejši zelo vezani na svoje nepremičnine. Tudi če nimajo denarja za njihovo obnovo, ne želijo zlepa zapustiti svojih hiš ali stanovanj. Pomembno je torej, da se starejše ljudi ozavešča in prepričuje, da se na to, kako bodo živeli v res starih letih, pripravljajo takrat, ko so še zelo pri močeh.
Ko so kolki uničeni, je bila slikovita, je o tem prepozno razmišljati. Tudi zato je projekt sobivanje, o katerem se v različnih sredinah že dolgo razpravlja, pomemben in zato bi bilo tudi dobro, če bi stanovanjski skladi pri gradnji novih kompleksov imeli tudi ponudbo manjših enot z večjimi skupnimi prosotori...
Zadružne in gospodinjske skupnosti
Razmeroma novo ponudbo je predstavil tudi Peter Prezelj, ponudnik sobivanja za starejše v gospodinjski skupnosti v Divači, kjer se v nekdanjem manjšem hotelu razvija skupnost starejših, ki jim je zagotovljena zasebnost v njihovih sobah, uporabljajo pa lahko tudi skupne prostore, kamor sodita visoko kvalitetno opremljena kuhinja in nekdanja restavracija, ki je postala velik skupni prostor. Kakor je razlagl, tudi cena bivanja v tem velikem gospodinjstvu ni videti previsoka.
Veliko pozornost je pritegnil tudi Klemen Ploštajner iz stanovanjske zadruge Zadrugator, kjer poskuša skupina mladih "zadružnikov" skupaj s starejšimi graditi skupno stanovanjsko zadrugo. Sodelujejo tudi z Mestno občino Ljubljana, kjer bi lahko prišli do zemljišča v ljubljanski Rakovi Jelši, republiški stanovanjski sklad pa bi lahko pri gradnji stanovanj pomagal s sofinanciranjem.
Seveda se je na koncu razvila živahna razprav, eno od sporočil je bilo, naj se pri teh projektih upošteva vsaj nekaj dejstev: da je v Sloveniji povprečna pokojnina visoka nekaj nad 600 evrov, in da v stanovanjih in hišah upokojencev, ki bi jih bilo mogoče oddajati v zameno za vključevanje v sobivanjske skupnosti, že živijo praviloma njihovi otroci.
