Ko mimoidočim zastane dih

Akrobata Tim Nuč in Luka Avguštin se poganjata z ene strehe na drugo, z vmesnimi premeti

Objavljeno
22. april 2016 13.14
Ulična akrobata Ljubljana 7.4.2016 [gimnastika]
Neda Milos
Neda Milos

Mladi mamici, ki sta pred seboj lahkotno potiskali vsaka svoj otroški voziček in sproščeno kramljali, sta nenadoma utihnili in obstali. Mimo je prišel starejši par, upočasnil korak in z nemajhno osuplostjo na obrazu nejeverno zmajeval z glavo. Nasmejano dekle je vzkliknilo: »Bravo!« in v znak navdušenja glasno zaploskalo.

Na betonski ploščadi osončenega ljubljanskega parka sta vitka mladeniča z velikim zaletom in iztegnjenih nog, kot bi se s pomola pognala na glavo v vodo, s saltom preletela stopnice in mehko pristala na trdih tleh. »Če bi hotel res leteti, bi moral na travo,« je po akrobaciji, ob kateri je mimoidočim zastal dih, pripomnil 19-letni Luka Avguštin.


Z dve leti starejšim prijateljem Timom Nučem, ki ju od lanskega novembra vsak dan, razen morda kakšno soboto ali nedeljo, ko svojim gibkim mišicam in sklepom privoščita nujni odmor, družijo treningi discipline, ki je niti ne vesta natančno poimenovati, sta se odpravila v bolj zeleni del parka, na mehkejšo, travnato podlago. Vratolomne akcije, ki sta jih opravljala lahkotno, kot da zanje ne bi bilo potrebnih pet let trdega dela, ki je že za njima, so se tam nadaljevale. »Takšnim povezanim elementom na travi, ki jih delava v paru, se v angleščini reče tricking,« je po seriji skladnih premetov pojasnil Luka. Z roko je ukrotil vranje črne lase, ki so mu silili čez obraz, in se še enkrat iztegnjenih rok in nog pognal skozi romb, ki ga je z nogami oblikoval Tim.

»Nisva nora!«

Študenta prvega oziroma drugega letnika fakultete za šport, Luka je doma iz Smokuča v Žirovnici, Tim s Planine pri Sevnici v občini Šentjur pri Celju, nimata svojega trenerja. Njun edini učitelj je youtube, sploh ko sta začela, sta si veliko pomagala z njim, z znanjem in čedalje večjo spretnostjo pa sta širila tudi prostor lastne domišljije.

»Ljudje naju imajo včasih za nora, ko vidijo, kako se na primer poganjava z ene strehe na drugo, na desetih metrih višine, in z vmesnim premetom preskočiva štirimetrsko razdaljo med stavbama. Ampak saj nisva začela s tem,« je Luka ovrgel predstave neposvečenih, ki komentirajo samo končno sliko njunega večletnega trdega dela. »Midva sva imela to srečo, da sva oba že kot otroka ves čas samo zunaj na travi skakala, delala prevale, osnovne salte ... Gimnastičnih telovadnic v našem kraju takrat še bilo ni. Če bi se že od malega navadila nanje, si na mehkih blazinah nikoli ne bi dovolj utrdila kosti in prstov na nogah za zanesljive doskoke,« je dodal Tim. Če bi imela možnost, če bi bilo vreme vedno tako lepo kot ta dan v parku, bi v telovadnico komaj kdaj vstopila.

»Samo zahtevnejše elemente bi zvadila v njej, saj bi bilo prenevarno že začeti kar zunaj. Vsako vajo tudi po stokrat ponoviva na blazini, preden se je lotiva na prostem, na betonu in še na veliki višini. Potem si lahko rečeva: 'Če nama je uspelo v telovadnici, zakaj nama ne bi še tukaj?'«


V glavi mora biti vse pospravljeno

Ko se s takim zaupanjem vase preselita na prizorišča svojih nenavadnih drznosti sredi urbane džungle, je vse, kar poleg prepričanja o popolni telesni pripravljenosti potrebujeta, da ju ne premaga strah, le še natančna predstava načrtovane izvedbe v glavi, nekaj globokih vdihov in spodbudnih besed drug drugemu in – skok! »V glavi mora biti vse pospravljeno,« je razlagal Tim. »Po letih treninga dobro poznava svoje meje; na deset centimetrov natančno lahko oceniva, ali zmoreva doskočiti na določeno točko ali ne.«

Brzinski skoki in prehodi z ene točke na drugo s premagovanjem ovir so v svetu znani kot parkour, kadar so jim dodani še premeti, osnovni, vstran ali z obratom nazaj, ta zvrst športa dobi ime freerunning. Tim in Luka v svoje nastope najraje vključita vse elemente, skupaj s trickingom oziroma akrobatiko na travi.


V trenirki in navadnih športnih copatih, ki morajo imeti čim bolj raven in tanek podplat, saj jima takšni omogočajo boljši občutek in nadzor nad podlago, si namesto izleta v gore večkrat privoščita oddih kar sredi mesta. »To imava za dušo. Nekateri gredo v hribe, da se odmaknejo od hrupa, si prezračijo glavo, razčistijo kaj pri sebi, nama pa je za tako doživetje dovolj, da splezava na kakšno visoko stavbo, stolp, žerjav ... Pred kratkim sem se povzpel na opuščen televizijski stolp na Rožniku. Potem se na vrhu usedeš in gledaš dol, kako majhno je vse. Sam si tam, daleč od množice, umiriš se in uživaš v sončnem zahodu,« nam je Tim vzbujal skomine.

Akrobat Putin

Če ste tudi vi med petimi milijoni gledalcev, ki so si na youtubu doslej ogledali Putina po Slakonjevo, ste Tima Nuča že lahko videli tudi kot veliko rjavo medvedko v rožnatem krilcu, ki v hitrem obračunu z ruskim predsednikom, s katerim pač ni dobro češenj zobati, v premetu zleti čez njegovo glavo. »Klemen me je poklical novembra, potem ko si je na spletu ogledal moj filmček Freerunnig Showreel 2014, in me vprašal, ali bi sodeloval pri njegovem projektu. Dobili smo se v nedeljo, v studiu RTV, in ves dan snemali, od petih zjutraj do osmih zvečer.« Po Timovi zaslugi »Putin« zmore navdušiti tudi z akrobatskimi sposobnostmi oziroma štirimi zaporednimi premeti, s katerimi konča svoj »cirkus«.

Tim in Luka nista perfektno uigrana dvojica samo v izvajanju akrobatskih veščin. S 174 centimetri višine in približno 70 kilogrami telesne teže, ki jih oba nosita, sta usklajena že navzven. Takšna konstitucija je za njun šport kar prava, sta se strinjala. »Če bi bila težja, bi bili sklepi preveč obremenjeni. Veliko morava delati tudi za utrjevanje mišic na rokah in nogah, da ublaživa silo pri doskokih,« je rekel Luka in obrnil našo pozornost na Timove bicepse, ki so mu kot balonček kipeli izpod kratkih rokavov. Kot blisk se je Luka zagnal z roba škarpe na drugo in hip zatem na še eno: »Tako treniram prste na nogah. Vedno je treba pristati na prstih, drugače kolena preveč trpijo in kariera ne bi dolgo trajala.«

A zdaj res ni čas, da bi atraktivna mlada mojstra razmišljala o koncu kariere. Pravzaprav se je ta komaj začela, uradno šele pred dvema tednoma, ko sta »združila svoje akrobatske sposobnosti in naredila fb stran«. Glasne reklame ne potrebujeta, priti in videti ju je dovolj.