Aronija: nujno, na vsak vrt!

Pred devetimi leti je Boris Jocič iz Dobje vasi z ženo Pavlo na domačem vrtu zasadil prvi sadiki aronije, z njima pa se je "prijela" tudi zamisel, da bi koroški kmetje lahko gojili to "superhrano".

pet, 22.08.2014, 09:28
Aronija po številnih različnih raziskavah varuje pred razvojem rakavih obolenj, krepi imunski sistem in deluje protivnetno. Znižuje krvni tlak, varuje stene žil in izboljšuje pretok krvi. Pomaga pri želodčnih težavah in prebavi, hujšanju, vnetju sečil in gripi. Varuje kožo pred delovanjem UV-žarkov, prostimi radikali in upočasnjuje staranje. Varuje pred degenerativnimi spremembami možganov in oči ter pomaga pri ohranjanju spomina in koncentracije. Je dragocena v prehrani sladkornih bolnikov, saj regulira raven sladkorja v krvi.

 Do takrat je o zdravilni moči te črnoplodne rastline le bral, največ iz tuje literature, ki si jo je priskrbel iz Avstralije in Združenih držav Amerike. Prvo leto sta z ženo le opazovala zrele plodove. Nobeden si jih ni upal pokusiti. Drugo leto so jima pridelek s slastjo pospravili ptiči. Potem sta se vendarle odločila, zagrizla v zrele jagode in sklenila, da na hribčku nad hišo posadita nasad s tristo sadikami.

Boris Jocič je upokojeni metalurg. Iz rodne Ljubljane ga je na Koroško zaneslo zaradi službe v ravenski železarni, nato si je tam ustvaril dom in družino. »Ko sem prebiral literaturo o aroniji, sem takoj vedel, da bi bila to idealna rastlina za Koroško, kjer je pozimi zelo mrzlo. Aronija namreč prenese celo štirideset in več stopinj pod ničlo, ni preveč občutljiva za škodljivce, precej nezahtevna je tudi za gojenje,« je povedal gostitelj in takoj opomnil, da pa jo ljudje zelo slabo poznajo. Nasadov aronije je v Sloveniji zelo malo. Z ženo vesta za samo enega, dvajset let starega v Podsredi. Da bi prebil led, je v hiši odprl manjšo prodajalnico, v kateri ponuja izdelke iz aronije, za zdaj še iz uvoza, iz Dresdna. Njuna želja je, da bi se na policah kmalu znašli izdelki koroških predelovalcev.

Ideja o tem, da bi lahko koroški kmet­je, ki so v zadnjih letih skoraj povsem opustili gojenje žita, posadili aronijo in jo ponudili na trg, mu ni dala miru. Povezal se je s strokovnjaki Kmetijsko-gozdarske zadruge na Prevaljah in skupaj z njimi prepričal za nakup sadik štirinajst ekoloških kmetov od Črne na Koroškem do Lovrenca na Pohorju. »Po sadike smo odšli na Poljsko, kjer sem tudi sam kupil prve. Štiri tisoč smo jih pripeljali in še več bi jih lahko, če sklepam po tem, kako so jih razgrabili,« se spominja sogovornik. Nekateri kmetje so si sadike na trgu poiskali sami. Boris ocenjuje, da je na Koroškem zdaj posajenih okoli osem tisoč grmov: »Tisti, ki so začeli šele lani, bodo letos imeli pridelek, ki bo zadoščal za njihove lastne potrebe, pa še kakšna jagoda bo ostala za prijatelje in znance. A kmalu bo pridelek večji.« Sam vidi v aroniji dodaten vir dohodka na koroških ekoloških kmetijah. »Sok iz aronije bi lahko mešali s sokom iz jabolk. Teh je na Koroškem dovolj. To bi bila super pijača, ki bi jo lahko ponudili na domačem trgu,« je prepričan.


Pest na dan

Boris in Pavla pridelek, ki zori skoraj ves avgust (črna barva namreč še ne zagotavlja zrelosti, treba je počakati, da se jagode napnejo in pridobijo sladkost), prodata še svež. Kupci iz jagod potem samo stisnejo presni sok ali skuhajo sirup, jagode posušijo ali zamrznejo. Kakor koli že, dobro je, če jih vsak dan zaužiješ eno pest ali popiješ deciliter soka. Starostnih omejitev pri uporabi aronije ni. Za uživanje je varna že od prvega leta življenja. Aronija je izjemen vir antioksidantov, vsebuje jih celo več kot vse drugo sadje in jagodičje, zaradi česar velja za superživilo. Uvrščajo jo med superhrano prihodnosti.

Obstajajo tri vrste aronije: črno-, rdeče- in vijoličastoplodna. Vse so trpkega okusa in zato marsikoga težko užitne sveže. A s sušenjem, zamrzovanjem in še najbolj s kuhanjem se trpkost omili. Suhe plodove uporabljamo za čaj, lahko pa jih namočimo in nato uporabimo za sladice. Večina iz aronije skuha sokove, marmelade in džeme.



Lepa na jesen

Aronija spada v družino rožnic. V Sloveniji še ni zelo znana. Njena domovina je vzhodni del Severne Amerike. Severnoameriški Indijanci so jo uporabljali kot hrano in kot zdravilo. V Evropo so jo prenesli okoli leta 1700, predvsem zaradi njene lepote. Ima lepo rast, bogato cveti, na jesen grmičke krasijo ognjeno rdeči listi. Leta 1890 jo je začel proučevati Ivan Mičurin, ustanovitelj največje ruske sadjarske šole, ki je vzgojil tudi prve sorte aronije. Pozneje so jo zaradi izredne antioksidativne sposobnosti njenih učinkovin podrobno proučevali v Sovjetski zvezi. Njihovo ministrstvo za zdravje je leta 1959 priporočilo klinično uporabo sadežev in soka iz aronije pri zdravljenju gastritisa, visokega krvnega tlaka in arterioskleroze. Po jedrski nesreči v Černobilu so priporočali njeno uživanje, saj blaži posledice sevanja in veže težke kovine.

Prijavi sovražni govor