Božanske skromne jedi

To je bilo pa iz nekega čisto drugega časa. Decembra smo vas spraševali po jedeh, ki so preproste, a hkrati božanskega okusa. In skoraj pri vseh predlogih se je poznalo, da pošiljatelji izhajajo iz časa pred več desetletji.

Še najbolj zanimivo je bilo opazovati, kako z jedmi »rokuje« mlada generacija naših kuharjev z BIC Ljubljana. Najprej sta bila naša tokratna »chefa« malodušna: to pa ne bo nič, sta obupovala, ko sta prebirala recepte. Na koncu sta bila navdušena. In tudi vi boste. Spomini na brezskrbnosti otroštva, pogosto združeni z občutki varnosti, ki smo jih imeli ob starših in starih starših, brezpogojna toplina in ljubezen, ki se je čutila tudi v hrani, ponujeni v okrušenih sklečkah ... Kdo bi sploh še potreboval začimbe ... Zagotavljamo: ob vsaki od petih jedi, ki smo jih tokrat izbrali za finale naše mesečne akcije, boste podoživeli nekaj sonca svojega otroštva, nekaj tolažbe, ki izvira iz oddaljenega, morda že napol pozabljenega spomina.

Prvo mesto: popolni štukelj z ocvirčki

Zmago je tokrat naša mlada komisija z BIC Ljubljana, Jan Mohorič in Lea Sterle, podelila štruklju iz krompirjevega testa, receptu, ki nam ga je poslala Marija Šalehar. Recept nam niti v enem delu ni povzročal preglavic: testo se je idealno oblikovalo in skuhalo prav tako, kot je gospa opisala, in na koncu smo bili vsi navdušeni. Ob kaki solati bi bila to čisto spodobna manjša glavna jed, kajti maščobe je več kot dovolj, da nas pozimi malo pogreje in okrepča. Priporočamo: za to jed je vredno nameniti najboljše domače ocvirke, z značajem. Bon za 120 evrov z veseljem pošiljamo v Kočevje.

Na drugo mesto smo postavili izjem­no zanimiv prispevek gospe Irene Hitti iz Novega mesta, ki nas nikoli ne pusti na cedilu s kakovostjo svojih receptov, predvsem pa ozadij, zgodb, s katerimi jih pospremi, kadar se odloči za sodelovanje. Drugo mesto so ji prinesli »kruhovi makaroni«, ali drugače, kuhan kruh: »Pri moji stari mami se je kruh pozimi ponavadi pekel enkrat na teden v krušni peči. V mevtrgi je bil vedno majhen hlebček krušnega testa od prejšnje peke, ki je bil osnova za nove štiri hlebce. Ne vem, koliko moke je bilo treba zanje, ampak testa je bilo toliko, da ga je moralo ostati še za kruhove makarone. Ko je testo vzhajalo, ga je mama (pri nas smo rekli mama, nikoli stara mama ali babica) pregnetla in razdelila v štiri peharje. Ostanek je razvaljala v dolge svaljke (kot krompirjevo testo za njoke), jih razrezala s hrbtno stranjo noža in dala kuhat v slan krop. Ko so makaroni priplavali na vrh, je v lonec stresla čajno skodelico pregrete smetane in zabelila s stopljenimi ocvirki,« pravi Irena Hitti. To je v bistvu kuhan kruh, druga oblika hlebčka, ki ga imate na fotografiji, in nekaj, kar se naredi mimogrede, je pa uporabno kot njoki, na primer. Mojca Koman, drugo sito naše komisije, je bila prepričana, da bo ta recept v igri za prvo mesto, in meni, da si ga je vredno zapomniti. Bon v vrednosti 60 evrov gre v Novo mesto.

Kot kandidata za zmago je Mojca omenila tudi res preprost, ampak slasten recept za cvetačo, ki ga je prispevala Žana Repanšek iz Kamnika. Lotite se ga: odličen okus, narejeno tik-tak, poleg tega dimljeno meso povzdigne nekoliko »prozorni« okus cvetače. Tole je kljub vsemu polnovredna jed, nad katero smo bili vsi navdušeni. Bon v vrednosti 40 evrov in čestitke!

In še četrto in peto mesto: za četrto nismo prepričani, kakšna bi ta jed sploh morala biti, kajti pošiljateljica Slavica Zbičajnik ni napisala količine ene bistvenih sestavin, mleka. Lahko da je to nekakšna ribana različica cesarskega praženca (če mleka dolijete malo, nakar ga kaša skoraj vsega spije in je to suha jed). Lahko pa dolijete veliko mleka in je to izboljšani mlečni močnik, bolj nobel različica tistega, kar so babice stregle svojim vnukom od nekdaj. Eden od vrhuncev močnatih okusov, kar se otrok tiče, verjetno. No, vidite: nagraditi tega recepta nismo mogli, ker je površno spisan, imate pa tu na voljo nekakšen hibrid: jed, ki je eno ali drugo. Vsekakor pa je to okus, ki vas bo pocrkljal. S tujko zdaj temu radi rečemo comfort food.

Nekaj podobnega, zaroštani močnik, je še naš zadnji predlog. Kultni recept, včasih je bil pogosto na krožnikih, zdaj je kar nekam poniknil. Če iščete asketsko jed – ste jo našli: moka, voda, nekaj olja. Je pa to jed, za katero svojih mladih sodelavcev nikakor nismo mogli navdušiti, čeprav bi vsak malo starejši prepoznal, da je bil okus pravi. Močnik se jima je zdel »poc«, čudna in popolnoma pogrešljiva jed v njihovem življenju. Utegne biti, da je to nekaj, kar bo naslednja generacija pokopala. Zato si ga še toliko bolj zapomnite: to so jedi, ki so ljudi držale pokonci, ko so tolkli pomanjkanje in težke čase. Januar je ena od priložnosti, ko razmišljanje o skromosti in odrekanju pride celo samo od sebe.

Mi pa smo se morali odreči še kar nekaj odličnim predlogom, ki ste nam jih poslali, ko smo izbrali le pet finalistov. Skromne, božanske jedi vam gredo odlično od rok!