Tiskane izdaje
Marec je mesec, ko se na gregorjevo ptički ženijo, nas pa vse že srbijo prsti – kdaj bomo sejali … paradižnike? Sama ponavadi začnem sredi marca, seveda po setvenem priročniku Marije Thun. Prej je v osrednji Sloveniji za paradižnike prezgodaj, saj se zemlja na vrtu ne segreje dovolj, da bi se sadike lahko lepo razvijale.
Zatorej za ta prispevek (za fotografiranje) prezrem vsa prejšnja navodila in prekršim pravila ter posejem nekaj paradižnikov že na prvi dan, ugoden za plod, 5. marca. Bomo videli, kakšno bo vreme, ko bodo sadike dovolj velike za presaditev na vrt.
Na tržnici zagledam bob. Kot otroku mi je mama pripovedovala, da se iz svojega otroštva najbolj spomni kuhanega boba, ki so si ga pozimi dali v žepe, da so si z njim greli premrle prste na poti v šolo. Halo! Zakaj pa ga mi zdaj ne pridelujemo?! Kje je zdaj ves ta bob?
Vedno ga kupim, takoj ko ga zagledam na tržnici (ali čez mejo …), vsaj malo, za prvi pozdrav. Veselje imam s svežimi dolgimi stroki, ki tako lepo počijo, ko jih prelomiš in iz njihove žametne notranjosti izluščiš velika zrna. Še kožice prvemu bobu ni treba olupiti, tako kot jo »starejšemu« skoraj moraš, potem ko ga skuhaš, in … še moj kompostni kup je hvaležen za njihove lupine. Kljub lanskim dobrim sklepom, da bom semena boba posadila že pozno jeseni, saj bi pri taki mili zimi odlično vzklila in nato mirno počakala na lepe dneve (kot ozimno žito!), sem tudi letos nalogo opravila šele konec februarja. Vem, da bi imela »pridelek« bolj zgodaj, predvsem pa ga ne bi napadle uši, ki imajo bob tako rade, da jih je vse črno na vrhovih in niti ščipanje ne pomaga, ker je pač pretoplo. Vendar se mi ni izšlo. Tako je moj letošnji bob komaj pokukal iz šotnih lončkov, a če bo še naprej tako toplo, ga bom kmalu le preselila na vrt.
Sicer pa je moje odkritje meseca marca divji por. Na ljubljanski glavni tržnici, kjer ga še pred nekaj leti ni bilo opaziti, ga Primorci prodajajo že od konca februarja. Nežen in dišeč je pravo presenečenje za vnuka, ki pora sicer ne marata. Naredila sem jima frtaljo v skodelicah. In ker je pora nekaj ostalo, sem skuhala še juho – krompirjevo s porom. Tudi to sta z veseljem zmazala.
Za prvo jed pa sem izbrala artičoke. Te rože so prav tako redkokdaj na krožnikih v osrednji Sloveniji, kaj šele bolj na severu in vzhodu, do kamor ne seže vpliv morja. Ko pa premagamo nezaupanje, spoznamo to čudovito zelenjavo, ki med drugim čisti kri.
In na pomlad uporabljam več jajc – ne pozabimo, da so včasih bila »meso revežev« in so popolno živilo. Posebno če jih ne znesejo kar neke kure, ampak kokoške, ki jih poznamo. Na primer Kraševke Gitka, Pitka, Bjonda in Vivi, ki polnijo moj hladilnik. Tudi vi, če jih že nimate, si omislite preverjene dobavitelje, kot nam je na srce položil že dobri stari Maurice Messegue – s knjigo Narava ima vselej prav, ki smo jo dobili že v šestih izdajah – eden pionirjev nauka o zdravilnih močeh narave.
RECEPTI
Divji por kot frtalja v skodelicah
Za vse, ki sicer ne marajo pora; za 3 skodelice
Potrebujemo:
pol šopka divjega pora
2 jajci, 2 rezini kuhane šunke
žlica maščobe (gija ali navadnega masla) za skodelice, sol
Priprava:
1. Pečico segrejemo na 180 ˚C. Por operemo, nato samo bele in sveto zelene dele stebelc drobno narežemo.
2. Narežemo tudi šunko in dobro namastimo skodelice.
3. Razžvrkljamo jajca, dodamo por in šunko, napolnimo skodelice in postavimo v vročo pečico za 20 minut.
4. Pečene frtalje malo ohladimo in stresemo iz skodelic. Ponudimo na solati.
Endivija s pečeno peso in bobom, pomaka iz kozje skute
Zimska solatka s »staro« peso in »novim« bobom; za 4 osebe
Potrebujemo:
glava skodrane endivije (lahko tudi navadne)
12 majhnih gomoljev rdeče pese, kg svežega boba
pomaka
200 g kozje skute
žlica limonovega soka, žlica oljčnega olja, žlica vode, sol
preliv
3 žlice oljčnega olja, bel balzamični kis z origanom
vejice svežega origana, solni cvet, sveže mlet črni poper
Priprava:
1. Pečico ogrejemo na 200 ˚C. Oprane pese po dve in dve položimo na kose kovinske folije, dodamo žlico vode in tesno zavijemo v paketke. Postavimo v vročo pečico in pečemo 1 uro.
2. Medtem operemo solato in zmešamo preliv. Razmešamo skuto in sestavine za gosto tekočo pomako. Če je pregosta, dodamo še malo vode.
3. Oluščimo bob, zavremo vodo in ga kuhamo 5 minut. Odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in posolimo.
4. Malo ohlajeno pečeno peso olupimo, razpolovimo in pokapljamo z oljem.
5. V skledi zmešamo narezano solato in bob s prelivom in razdelimo na krožnike. Na sredino dodamo nekaj žlic pomake in rdečo peso. Vse potresemo z listki svežega origana, solnim cvetom in poprom. Pomako (če je je še kaj ostalo) ponudimo še posebej.
Polnjene artičoke v ponvi
Enostavno in dobro
Potrebujemo:
4 artičoke, bio limona
1 dl belega vina
3 jajca
šopek peteršilja
strok v olje vloženega česna
žlica masla, sol, poper
Priprava:
1. Pripravimo skledo z mrzlo vodo in narezano limono. Z nožem odrežemo steblo 5 cm pod glavo artičoke. Odtrgamo trde zunanje liste, dokler ne pridemo do mehkih, prirežemo še vrh, približno 23 cm, in olupimo steblo. Nato artičoko prerežemo po dolžini, izdolbemo z nožem še »kosmato« sredico tik nad dnom in jo takoj potopimo v okisano vodo.
2. Zavremo slano vodo, dodamo vino in polovice artičok ter kuhamo 10 minut. Odcedimo.
3. Za nadev skuhamo (zelo) mehko 3 jajca, jih olupimo, pretlačimo. Dodamo sesekljan peteršilj in česen ter rahlo solimo.
4. Segrejemo maslo in popečemo navzdol obrnjene polovice artičok. Čez 3 minute jih obrnemo, napolnimo z nadevom in pečemo še 3 minute. Potresemo s sveže mletim poprom in ponudimo za predjed ali kot prilogo k ribam, belemu mesu ...
