Mastne kalorije: Zdravstvo ni brezplačno. Plačujemo ga z zdravjem!
čet, 26.10.2017, 15:00
Mastne kalorije: Zdravstvo ni brezplačno. Plačujemo ga z zdravjem!
Zakaj nas 482 členov nove zdravstvene reforme na 335 straneh ne bo naredilo prav nič bolj zdravih.

Že dolgo časa zbiram pogum, da bi napisal tudi nekaj na temo našega zdravstvenega sistema. Kapljo čez rob pri zbiranju motivacije (oziroma bolje rečeno ogorčenja) je bila novica, da najnovejši predlog zdravstvene reforme obsega 482 členov na skupaj 335 straneh! Ker bi bilo 481 členov, kot kaže, premalo, da bi bili dovolj zdravi.

Najprej bom pripravil teren mojim argumentom, da boste lažje razumeli moj način razmišljanja.

Ljudje smo tekom evolucije razvili odlične povratne mehanizme za lažjo navigacijo skozi kompleksen svet, ki nas je obkrožal. Če primeš za vročo kuhalno ploščo, zelo boli. Zato naslednjič ne primeš več za vročo ploščo. Podobno je pri večini drugih stvari, malce pa se zaplete pri novodobni hrani. Povratna zanka glede zelo škodljivo hrano sicer še vedno deluje. Ponavadi se pokaže z bolečinami v trebuhu ali celo s ponovnim ogledom zaužite pokvarjene ali strupene hrane. Dovolj neprijetno, da naslednjič sumljivo dišečo šunko vržemo v smeti.

Tekom evolucije pa nismo razvili povratnih mehanizmov dolgotrajnega uživanja nehranljive visokokalorične hrane, ker je nekoč pač ni bilo. Manjši simptomi, kot so, denimo, napihnjenost v trebuhu, spahovanje, šnic'l kome ter razdražljivo črevesje niso dovolj močna povratna zanka, da bi se naslednjič odpovedali omamni pici s kokakolo. Tako kot jutranja zaspanost in pomanjkanje energije čez dan nista dovolj močna signala, da zvečer prej ugasnemo televizor in odložimo telefon.

Prvi del bi torej sklenil s predpostavko, da naša biologija ni opremljena za zdravo življenje v današnjem okolju. Osnova naše biologije je, da poskušamo s čim manj dela priti do čim večjega izplena.

Zdaj pa poglejmo, kam pelje odsotnost hitre povratne zanke v modernem svetu. Na podlagi zadnjih raziskav ocenjujejo, da je zgolj deset odstotkov bolezni posledica »slabih genov«. Preostalih 90 odstotkov je slaba prehrana, neustrezna okolica, slab življenjski slog. Ocenjujejo celo, da je okoli 50 odstotkov prezgodnjih smrti na svetu posledica samo nekaterih življenjskih dejavnikov: prehrane, onesnaženosti zraka ter aktivnega in pasivnega kajenja. Povejte naslednjič te podatke komu v gostilni, ki ima na krožniku dunajca s pomfrijem. Bi si upal staviti, da ga bo pojedel do konca.

Do zdaj se mnogi sprašujete, kakšno zvezo imajo zgornje (neprijetne) stvari z zdravstveno reformo. Žal je dandanes zdravstveni sistem naravnan tako, da subvencionira nezdravo življenje. Ne glede na to, kako »zdravo« živiš, vedno imaš bezplačno zdravstveno oskrbo in neposredno nisi finančno kaznovan. In kar spodbujaš, tega seveda dobiš več. Po mojem mnenju bi moral biti neposreden račun za zdravnika tista hitrejša povratna zanka, ki bi lažje prepričala vašega sojedca v gostilni, da si naslednjič raje doma skuha hranljivo kosilo.

Še zadnja točka, ki se je bom dotaknil glede zdravstvenega zavarovanja, pa je, da to, kar imamo v Sloveniji, sploh ni zdravstveno zavarovanje. Zavarovanje naj bi bilo sredstvo, s katerim poskušamo obvladati tveganje malo verjetnih katastrofalnih dogodkov. Tako, na primer, avto zavarujemo pred karambolom, krajo, točo. Če vložiš zavarovalniški zahtevek za menjavo zimskih gum, bo zavarovalničar umrl od smeha. Prav tako zahtevka ne boš vlagal za zamenjavo sklopke. Račun te bo opomnil, da boš pazljiveje prestavljal. In samo pomislite, kako bi vozili vaš avto, če bi zavarovanje krilo zdrse s ceste zaradi objestne vožnje!

Tako bi tudi zdravstveno zavarovanje moralo biti zavarovanje pred hudimi dogodki, na primer zlomom noge, hudo redko dedno boleznijo, resno okužbo s potovanja. Redni obiski in kontrole pri zdravniku so vzdrževanje. Zdravljenje kroničih bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga (tistih 90 odstotkov od zgoraj!), je preventivnih in bi moralo iti iz lastnega žepa. Za naše dobro!

Dodatni odvračajoč dejavnik neprimernega življenjskega sloga, ki bi poleg višjih stroškov za zdravnike vodil k bolj zdravemu življenju, pa bi bila višina zavarovalnine. Višji indeks telesne mase, višja zavarovalnina, saj višji BMI kot imaš, višji so stroški zdravstvene oskrbe. Enako s kadilci. Pravičnost, za katero si vsi prizadevamo. In poseg v denarnico je vedno učinkovit motivacijski faktor.

Da torej zaokrožim svoje argumentiranje neutreznosti našega zdravstvenega sistema in me potem lahko začnete obtoževati diskriminacije, nestrpnosti ali pomanjkanja sočutja do bolnih. Zaradi odsotnosti učinkovite povratne zanke neustreznega življenjskega sloga bi morali naše okolje oblikovati tako, da bi hitreje nosili posledice našega napačnega odločanja. Oziroma, z drugimi besedami, vsak bi moral prevzeti posledice svojih napačnih odločitev, glede zdravja ali česa drugega. Bi bilo bolje za vse! Tako za tiste, katerim vzamejo veliko preveč, kot za tiste, ki mnogo prepogosto obiskujejo ambulante. Pričakovati, da bomo zaradi teh 482 členov kaj bolj zdravi, pa je utopija. Zato še enkrat za zaključek: brezplačno zdravstvo za vse ni brezplačno, plačujemo ga z zdravjem!

Opomba: Nisem dodatno zdravstveno zavarovan. Če bi se dalo, tudi obvezno ne bi bil zavarovan. Verjamem, da je preventiva boljša od kurative. Zato tudi živim tako. 

***

Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.

Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic.

Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.

Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.

Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin.

Po kulinaričnih blogih lahko brskate TUKAJ.

Mastne kalorije: Zdravstvo ni brezplačno. Plačujemo ga z zdravjem!

Ne glede na to, kako »zdravo« živiš, vedno imaš bezplačno zdravstveno oskrbo in neposredno nisi finančno kaznovan. Foto: Shutterstock

Prijavi sovražni govor