Tiskane izdaje
S koristnostjo multivitaminov nas obstreljujejo od vsepovsod, tlačijo pa jih skorajda že v zobne paste. Celotna logika temelji na predvidevanjih, da so multivitamini močni antioksidanti, ki nas ščitijo pred prostimi radikali. Ti sedijo na zatožni klopi za povzročitelje kopice degenerativnih bolezni, povezanih s staranjem. Zato naj bi nas jemanje cele abecede vitaminov obvarovalo pred prekletstvi sodobnega življenja.
Nekaj pa s to logiko vendarle ni v redu. OK, industriji nosi zlata jajca, zgolj v ZDA namreč v letu ustvari toliko prihodkov kot polovica Slovenije. Za potrošnike pa so rezultati zelo piškavi, vsaj če bi sklepali po rezultatih kliničnih študij. Redkokateri vitamin se je nedvoumno izkazal v pozitivnem smislu.
Marketinški del seveda temelji na premisi, da prehranskih dopolnil ne bi zamenjevali za uravnoteženo prehrano. Vendar se v praksi dogaja prav to. Ljudje, ki jejo več multivitaminov, pojejo tudi več predelane hrane, po domače packarije. Torej zamenjujejo tabletke za pravo hrano. Ne samo da nimajo pozitivnega učinka kot vitamini iz sadja in zelenjave, jemanje multivitaminov nam menda celo škodi.
Prvi pomisleki ob zgornji logiki so prišli po športni plati. V mišicah se po športni vadbi prav tako sproščajo prosti radikali, o katerih so mislili, da so škodljivi. Predvidevali so, da bodo športniki ob uživanju vitaminov C in E pred vadbo bolj napredovali. Zgodilo pa se je prav nasprotno. Napredovali so manj kot športniki, ki niso uživali vitaminov pred vadbo. Razlog se skriva v dejstvu, da je vsak trening dražljaj za telo, na katerega se telo odzove tako, da se zgradi močnejše. In je tako na naslednjem treningu pripravljeno na nove obremenitve. Vitalno vlogo v tem procesu igrajo tudi prosti radikali. So nekakšni znotrajcelični signali, ki mišičnim vlaknom sporočijo, kolikšen je bil stres. Če z vitamini kot antioksidanti preprečiš to sporočilo, se mišice ne bodo prilagodile na zahtevano obremenitev.
Podobno vlogo kot vadba naj bi imeli tudi vitamini in druge kemikalije iz rastlin (fitokemikalije). Te snovi imajo v rastlinah predvsem obrambno vlogo, saj so rastline statična bitja. In kot take ne morejo ubežati oziroma se tepsti s tistimi, ki jih hočejo pojesti. Zato so skozi evolucijo razvile sredstva, kot so, na primer, lektini, ki enako kot nikotin odganjajo insekte, ali alicin iz česna, ki je močno protimikrobno in protivirusno sredstvo. In zato tudi v nas ob zaužitju povzročajo stres. Naša telesa naj bi se vedno znova odzvala tako, da se zgradijo bolj odporna. In tako kot smo po nekajmesečnem treningu teka zaradi adaptacije našega telesa sposobni preteči maraton, so tudi naša telesa zaradi nenehnega uživanja naravnih stresorjev iz hrane sposobna premagati celo vrsto drugih, hujših stresov, bodisi v obliki okužb, večjih psihičnih obremenitev, pomanjkanja spanca ali pa stresa v službi.
Ta način razmišljanja lepo razloži Nassim Taleb v svoji monumentalni knjigi Antifragile. V njej kot nasprotno stanje fragilnosti oziroma krhkosti postavi antifragilnost, ne pa robustnost, kot bi bilo na prvi pogled logično. Robusten je na primer kamen, ki se na zunanje dražljaje, v nasprotju z, denimo, kozarcem, ne spremeni. Živa bitja pa smo po definiciji antifragilna, saj se na stresorje iz okolice odzivamo tako, da postanemo bolj odporni nanje. In tako ob trajnem uživanju sadja in zelenjave, ki nas poskuša vsakič po malem ubiti, postajamo bolj in bolj odporni na mnogo večje stresorje.
Izplača se biti antifragilen. Izplača se jesti sadje in zelenjavo. Kljub temu da nas poskušata ubiti. Bodite antifragilni.
Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.
***
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
