Tiskane izdaje
Najverjetneje med nami ni nobenega, ki se kot otrok ne bi bal žuželk. In pri mnogih strah ostane še globoko v pozna leta. Kulturni odpor do te najštevilnejše živalske skupine v razvitem svetu najverjetneje ni posledica samo enega dejavnika. Vsekakor pa so bolj kot škodljivost žuželk k temu pripomogli hollywoodski filmi. Zgolj uboga polovica odstotka vseh žuželčjih vrst nam je namreč škodljivih. Odpor do žuželk pa ni povsod po svetu enak. In tudi v preteklosti ni bil.
Žuželke so bile namreč vedno del naše prehrane, saj so menda v preteklosti za lovce nabiralce pomenile omembe vreden delež vnosa energije ter hranljivih snovi. Originalna paleo hrana torej! Tudi danes za približno tretjino svetovnega prebivalstva predstavljajo bodisi osnovni vir hranil bodisi lokalno specialiteto.
Kultura gor ali dol, žuželke so pač odličen vir proteinov in drugih hranljivih snovi. Rezultati laboratorijskih analiz kažejo primerljivo hranljivo vrednost z najkvalitetnejšimi živalskimi viri proteinov tako na področju vitaminov in mineralov kot tudi maščob ter spektru aminokislin. Evolucija je, tako je vsaj videti, to vedela že od nekdaj.
Druga pomembna točka, katere nujnost bo v prihodnosti samo še naraščala, pa je vzdržnost proizvodnje hrane. Današnji način pridelave hrane je dolgoročno nevzdržen, kakorkoli obračamo podatke.
Zanašanje na optimizacijo proizvodnje pšenice, koruze, soje in riža ter vzreje govedi, prašičev ter perutnine nas ne bo pripeljala daleč. Naravni viri so žal omejeni, zato nujno potrebujemo drugačen model pridelave hrane. In gojenje žuželk se ponuja kot ena izmed zelo obetavnih rešitev: tako z vidika količine uporabe končnega produkta (sto odstotkov), uspešnosti pretvorbe krme (zgolj 1,7 kilograma krme za kilogram proizvoda) kot z vidika manjše porabe vode ter skoraj ničnega izpusta toplogrednih plinov. Torej win-win-win-win situacija. Zdaj, ko so znanstveniki odkrili ličinke, ki znajo preživeti zgolj na plastničnih odpadkih, pa bi morali v Hollywoodu počasi že pripravljati nove filmske scenarije.
Potencial je vsaj na papirju ogromen, na zemlji naj bi bilo na vsako osebo okoli deset ton žuželk! Tudi prvi poskusi so obetavni, zaostajamo pa potrošniki in zakonodaja. Oziroma zaostaja predvsem zakonodaja, saj v Evropi (z nekaj svetlimi izjemami) žuželke še vedno niso opredeljene kot hrana. Zgolj kot nečistoča v dosedanji hrani.
Na katerem mestu potrošniki (nevede) pridejo v stik z žuželkami kot hrano? V povprečju menda na vsakih sto kilogramov kruha pojemo poldrugi kilogram žuželk zaradi vsebnosti njihovih delov v moki. Če morda ne jeste kruha, se gotovo ne morete upreti čokoladi. Pri čokoladi je na okoli sto kilogramov slab kilogram žuželk! Uživanje žuželk namreč ni nič takega, kar ne bi počeli že doslej. Približno polovico kilograma jih namreč tako ali tako pojeste vsako leto!
In da se še sam pohvalim. Pred kratkim sem imel priložnost poskusiti žuželke, in sicer v obliki energijskih ploščic iz žuželčje moke. Fantje iz obetavnega slovenskega start-up podjetja ZOIC so mi poslali tri okuse njihovih predprodukcijskih verzij ploščic. Odlične variante, same naravne sestavine, brez packarij. Če ne bi vedel, ne bi opazil razlike. Samo pehtranov okus pa še danes sanjam!
Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.
***
V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna
- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic
- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje
- Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.
- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin
