Mastne kalorije: Sonca nikar!

Kako je mogoče, da je čedalje več kožnega raka ob čedalje večji zaščiti? Morda tudi tu razmišljamo napačno?

Objavljeno
20. julij 2016 10.58
shutter/soncenje
Klemen Rojnik
Klemen Rojnik

Sončenje je še ena trenutno aktualna debata, pri kateri smo popolnoma izgubili evolucijski način razmišljanja. S prehrano, športom ter hidracijo sem se na tem mestu že spopadal, sonce je pa moralo počakati na pravi letni čas. In glede na to, da naj bi se tule dotikal predvsem s hrano povezanih tem, moram najprej pojasniti, da je sončna svetloba na neki način tudi hrana. Sonce je namreč ključni pogoj, da v koži vitamini iz skupine D postanejo aktivni. Le-ti sodelujejo v celi vrsti fizioloških procesov, njihovo pomanjkanje pa vodi v številna obolenja.

Če vam omenim besedo »sončenje«, boste skoraj gotovo najprej pomislili na raka kože, bolj razgledani morda celo na melanom, njegovo najnevarnejšo obliko. Medijem, reklamam in propagandi je dandanes skoraj nemogoče uiti, zato je miselni refleks upravičen. Pa ima kakšno podlago?

Pristop, katerega se skorajda vedno poslužujem v takšnih primerih, je, da čas zavrtim zgolj kakšen odstotek človeške evolucije nazaj.

Kako je bilo nekoč, ko ni bilo takšnih in drugačnih krem z visokimi zaščitnimi faktorji ter majic iz posebnega materiala? Kako smo ljudje lahko preživeli vsa ta kruta tisočletja na Zemlji, ko smo morali veliko večino časa opravljati fizična dela pod milim nebom? Potem pa kar nenadoma, vsaj v evolucijskem merilu časa, v zadnjih nekaj deset letih ogromen porast kožnega raka.

V Sloveniji ni nič drugače kot drugod po razvitem svetu, število bolnikov z melanomom se povečuje hitreje kot število bolnikov s kakšnim drugim rakom. In to predvsem v starostnih skupinah od 20 do 50 let! Kako je to mogoče, če smo pa večino časa skriti pred nevarnimi sončnimi žarki v udobnih stanovanjih ter pisarnah? Kako je mogoče, da je čedalje več kožnega raka ob čedalje večji zaščiti? Morda tudi tu razmišljamo napačno?

Pred nekaj časa, še precej pred poletjem, sem naletel na študijo, kjer so raziskovalci 20 let spremljali okoli 30.000 Švedinj in njihovo izpostavljenost soncu ter vzroke smrti. Ugotovili so, da so ženske z večjo izpostavljenostjo sončnim žarkom živele dlje predvsem zaradi manjšega števila kardiovaskularnih zapletov. Doletela jih je sicer nekoliko večja umrljivost zaradi melanoma, vendar je zmanjšanje umrljivosti zaradi drugih vzrokov več kot odtehtalo povečano tveganje zaradi melanoma.

V celotni raziskavi pa mi je najbolj v spominu ostala naslednja ugotovitev: kadilke v skupini z največjim obsegom sončenja so imele podobno stopnjo tveganja za smrt kot nekadilke, ki so se izogibale sončenju! Torej je izogibanje soncu podoben faktor tveganja kot kajenje! Še enkrat, ker je precej kotroverzno: izogibanje soncu je bil v tej skupini žensk podoben faktor tveganja kot kajenje! Ali je vzrok v vitaminu D ali v kakšnem mehanizmu, povezanem z UV-sevanjem ali kakšnim drugim nemerjenim faktorjem, seveda ni mogoče reči iz te opazovalne študije. Na vsak način pa lahko rezultate veliko lažje in bolj verodostojno razložimo v evolucijski luči.

Smo živali, ki smo veliko večino časa na Zemlji preživele pod milim nebom, pa če je bilo sonce ali pa dež. In tako kot druga nujna hranila, ki jih zaužijemo, potrebujemo tudi sončno svetlobo za življenje. Evolucija nas je zato zelo dobro prilagodila na spreminjajoče se podnebje, potemnenje kože v poletnem času je zgolj ena izmed takšnih adaptacij. Antifragilnost v najlepšem pomenu besede, ko koža potemni zaradi vedno večjih dražljajev sonca na prehodu iz pomladi v poletje.

In če se zdaj vrnemo v aktualno bombardiranje z opozorili o nevarnosti sonca, si ne morem kaj, da ne bi takšnih priporočil dal v isti koš kot, denimo, prehranskih smernic. Bolj ko opozarjajo, slabše je. Več se mažemo, več smo notri, ko pa pride čas dopusta, nas pa prej ali slej zapeče. In potem nesrečni študiramo, s kakšnim faktorjem bi se morali mazati. In gledamo na sonce kot na sovražnika, ne pa nujnega sopotnika za zdravo življenje!

Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.

***

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

- Teja Kuk, socialna delavka, prostovoljka in vodja projekta Skuhna

- Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic

- Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster, Sladkozvočje

- Marko Jamnik, fotograf, pisec pivovarskega bloga in kmalu tudi čisto pravi pivovar.

- Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin