Mastne kalorije: Triljon najboljših prijateljic
čet, 03.08.2017, 15:00
Mastne kalorije: Triljon najboljših prijateljic
In zakaj se izplača misliti tudi nanje!

Bakterije so zaradi nekaj posameznih vrst kolektivno na slabem glasu, pa čeprav vemo, da lahko zgolj v simbiozi z njimi uspevamo. Na vsako celico v našem telesu pride nekaj celic bakterij, skupaj pa jih naokoli prenašamo od kilogram do dva, kar je približno toliko kot tehtajo naši možgani. Zato jih upravičeno štejemo kot dodaten organ − z ogromnim vplivom na naše delovanje in zdravje.

Skozi evolucijo smo tako kot tudi druge živali in rastline razvili medsebojno koristen odnos z bakterijami. Tako kot smo se mi skozi tisočletja prilagodili nanje, so se tudi bakterije prilagodile na nas, na naše obnašanje, našo prehrano. O pomembnosti našega sobivanja z bakterijami v našem črevesju priča dejstvo, da je do deset odstotkov energije materinega mleka iz oligosaharidov, ki jih dojenčki ne morejo prebaviti brez prisotnosti črevesnih bakterij.

Prvi stik z mikrobi doživimo že ob rojstvu, ko mati svojo vaginalno floro prenese na otroka. Sestava bakterij se nato med odraščanjem spreminja in je (seveda) najbolj odvisna od naše prehrane. Bakterije v našem črevesju nam pomagajo pri presnovi zaužite hrane, vplivajo na stanje prebavnega trakta in sodelujejo z našim imunskim sistemom. V prebavilih imamo največjo gostoto nevronov poleg možganov, nekakšne druge možgane, zato bakterije pričakovano tudi vplivajo na naše obnašanje.

Na bakterije v našem črevesju moramo torej gledati kot na naše zaveznike. In zaveznikov ne hraniš s packarijo, ne? Čeprav to velikokrat počnemo in kljub temu od bakterij pričakujemo, da nas bodo še neprej varovale pred nevarnimi bakterijami. Ob nepravilni prehrani se namreč razrastejo bakterije, na katere nismo najbolje prilagojeni. Temu lahko hitro sledijo povečanje telesne teže, problemi z uravnavanjem krvnega sladkorja in lipidov, prebavne težave, psihične motnje.

Glavna razlika med tipično črevesno floro prebivalcev v razvitem svetu in črevesno floro lovcev nabiralcev je v številu raznovrstnosti bakterij. In če kaj v kopici neznank o črevesni flori zagotovo vemo, je to, da bolj ko je naša flora raznovrstna, bolje je.

Zato se je treba zavedati, kakšno prehrano bomo ponudili našim črevesnim bakterijam. Najboljša hrana zanje je seveda tista, ki smo jo jedli v preteklosti, s katero smo se v sožitju z bakterijami tudi sami razvili. Nepredelana, raznovrstna, sezonska, sveža in tudi fermentirana, predvsem z veliko vlakninami. In seveda s čim manj antibiotiki.

In tako pridemo do problema, ki zelo vpliva na naše črevesne bakterije. Neselektivno redčenje bakterijskih populacij z antibiotiki na vsak način ne more biti dobro za naše črevesje, prav tako pretirana uporaba protivnetnih zdravil. Pomanjkanje fizične aktivnosti, kronični stres in pretirano dezinficirano življenjsko okolje tudi negativno vplivajo na bakterije v črevesju. In spet smo pri nepriljubljeni tezi, da nismo prilagojeni na današnje okolje. Včasih smo bili izpostavljeni drugačnim polutantom v naši okolici, več je bilo stika z zemljo, manj s kemikalijami.

Konec bo torej spet dolgočasen. Jej pravo hrano, gibaj se, dobro spi. Tako bodo srečne tvoje črevesne bakterije in tako boš srečen tudi ti. Vse drugo so malenkosti.

***

Klemen Rojnik je jedec, triatlonec in farmacevt.

V vlogi avtorjev naših kulinaričnih blogov, ki vam jih serviramo vsak četrtek ob 15. uri, mu družbo delajo še:

Anja Korenč, oblikovalka embalaže, soustanoviteljica studia Fork.

Alja Dimic, prehranska terapevtka, Center Holistic.

Gorazd Potočnik, slaščičarski mojster in lastnik podjetja Sladkozvočje.

Anita Lozar in Matej Pelicon, pivovarja in lastnika ajdovske craft pivovarne Pelicon.

Uroš Štefelin, kuhar in gostinec, Vila Podvin.

Po kulinaričnih blogih lahko brskate TUKAJ.



Mastne kalorije: Triljon najboljših prijateljic

Na bakterije v našem črevesju moramo gledati kot na naše zaveznike. Foto: YouTube

Prijavi sovražni govor