Nedelo izbira: Domačija Vino Gaube, Špičnik    

Kmečki turizem 2.0 pod štirimi sončki in pol

pet, 18.03.2016, 15:00
Kaj, kje, kdaj

 

kuhinja
tudi kmečke jedi imajo pravico postati nove, sodobne, razgledane in chefovske

 

kdo družina Gaube, chefinja Klavdija Gaube

 

odprto v četrtek in nedeljo med 13. in 19. uro, v petek in soboto med 13. in 21. uro

 

zaprto od ponedeljka do srede

 

naslov Špičnik 17, Zgornja Kungota

 

telefon 041 526 511, 041 747 151


splet www.vino-gaube.si; vinarstvo.gaube@siol.net


cene po predhodnem dogovoru: trihodni meni 18 evrov, štirihodni 22 do 25 evrov in pethodni 27 do 32 evrov; narezek s prilogami 8, sladice 3 do 5 evrov


prostor degustacija za visoko mizo, dobrojedstvo med diplomami in nad vinsko kletjo


posebnosti vinski turizem; v načrtu tudi prenočišča

 

vinska ponudba lastna vrhunska vina Vino Gaube; vinograd 7,5 ha, Špičnik, JV, tla ilovica in lapor, višje lege nekoliko izpostavljene lahnemu vetru, kar je še posebno dobro v slabših, deževnih obdobjih; enolog Alojzij Gaube; nova klet (2008) s sodobno tehnologijo; bela vina: takojšnja predelava grozdja, le pri aromatičnih sortah kratkotrajna maceracija, kontrolirano vrenje; rdeča vina: do 10-dnevna maceracija, zorenje v sodih barik leto dni (del).

Pazite! Do Gaubejevih vodi pot, ki sicer zriše najlepši srček slovenskih vinskih cest, a je ozka, na njej pa imajo, vsaj zvečer, srne svojo promenado. In v Gaubejevi jedilnici je prostora le za štiri omizja. Kajti ko boste to prebrali do konca, bo tam že velika gneča! Ne le da pri nas noben drug kmečki turizem ni tako kulinarično vrhunski, tudi chefi iz gostiln in restavracij se gredo lahko v Špičnik marsikaj naučit! Kmečki turizem, nova verzija, 2.0!

Gaubejevi so najbolj znani po vinogradništvu, redijo pa tudi svinje in pridelujejo zelenjavo. Zato so pred leti novi kleti ob stari družinski hiši iz leta 1808 priključili še degustacijsko sobo, domačno jedilnico in dobro opremljeno kuhinjo. Tako so postali ob vinogradniški tudi izletniška kmetija, kakor se imenuje kmečki turizem, ki sam pridela vsaj polovico domačih dobrot, ki jih ponuja, četrtino jih lahko kupi pri sosednjih kmetih, le četrtino pa tudi drugod. Smo se, torej, zmotili? Ker smo kmečkemu turizmu dodelili toliko sončkov, če pa jih je pet rezerviranih za najboljše (restavracije) v Sloveniji, ki morajo za vrhunskost ob pristnosti dodati tudi veliko ustvarjalnosti? Pa kaj, kar sledi, boste tako hoteli preveriti še sami!

Domače in chefovsko

Gaudium je živahna, iskriva, pozdravna, ekstra brut rose penina, ob kateri je takoj jasno, da večer ne bo minil ob čebuli in kiblflajšu. Saj so zraven prigrizki, ki na veliki deski že z oblikami in linijami, sestavinami in kombinacijami naredijo razdaljo od običajnosti. Kruhki z domačo kuhano klobaso, listnato testo s slanino, sir z zelišči s kmetije Napotnik, kroglice jetrne paštete, ki ji okus bogati še potrebušina, hrustljavost pa dodajajo bučnice, tanki hrustljavci z orehi, ki sem si jih nekaj skril še za sladico. A do takrat … Kako dobro, da se je tokrat običajna degustacijska ekipa podvojila. Le kako bi drugače preizkusili kar 17 jedi in še pet uvod­nih prigrizkov?! Sin je stregel, mož je nalival, Klavdija pa je – sama – vse to skuhala. Tako, da smo potrebovali za ves teden spomina, preden smo našli nekaj, kar bi bilo lahko še boljše! Od mesa je uporabila, namreč, le »fine«, najboljše, filejske kose. Toda, veste, kje je ravno zdaj, ko to berete? Na tečaju o razrezu mesa!

Drugi tečaji so, očitno, že za njo. Zagotovo krušni. Zato je bil pirin kruh tako hrustljav, črni tako krepak, z bučnim oljem in semeni tako dišeč. Na domačem radiču je bil rost­bif manj rožnat, a zato še bolj mehek, kar mu je manjkalo, pa so mu dodali ohrovtovi listi, ki so bili, kako domiselno, hrustljavo ocvrti. Goveji jezik je bil skromen v nastopu, toda bogat v učinku, sočen in nežen na motovilcu, »zabeljen« z ribanim sirom. Tlačenka je bila z družbo, v kozarcu z jabolčno čežano, na krožniku z domačo salamo in vloženimi jurčki. Gaubejev rose, 2015, iz zweigelta in modrega pinota, je s suho svežino apetitno oplaknil vse tri predjedi, ki so imele vsaka svoj krožnik, svojo zgodbo in svojo nadgradnjo.

Prav to, ko je vse najprej lepo (oči), potem dobro (usta) in na koncu nadokusno (možgani), pa je odgovor na (morebitno) začudenje ob oceni: domačija Gaube ima vse, kar imajo naše najboljše izletniške kmetije, zraven pa še kuharico, ki bi lahko chefovala tudi v vrhunskih restavracijah!

Vrhunsko in preprosto

Vem, da iz hrbtiščne juhe raje glodate kosti kot grizete mehke zdrobove žličnike, zato naj bo le kostna, toda krepka kot consomme. Vem, da v juhi ne jeste več kruhovih kock, toda tukaj jih boste hrustali v ajdovi, od katere vam bo všeč ravno to, da ni všečna. Vem, da bi bila lahko fižolova enako gosta in še lepše pretlačena, toda zato je bil v njej tudi zdrobov ocvrtek šele deseta nadgradnja od več kot tridesetih (prilog, dodatkov, samostojnih elementov) tega večera. In vem, da vam bo najbolj všeč muš­katna juha, ne le zaradi rumenega muškata, 2015, tudi zaradi oranžne buče istega letnika in z iste kmetije ter številke enajst v obliki špinačnega cmoka, ki se bo v ustih razpočil do kremne sirove sredice.

Ne vem pa, kaj bi lahko bilo še boljše pri zvitkih! Ajdov, ki je z začimbami spominjal na krvavico, je bil ocvrt v filo testu, podložen s kremo rdeče pese, ki so ji sladkost hkrati krepile in blažile maline. Vse skupaj je v višino poslala pena, a iz ocvirkov in zelišč. Na kmečkem turizmu? Le kar, s toliko spretnosti, ki ni zaradi vtisa, temveč zaradi arom in teksture! Čisto drugače, toda z enakim zadovoljstvom, špinačni zavitek, iz testa za snež­no mehke palačinke, polnjen z gobami, in predvsem na paradiž­niku, ker je bil v obliki pesta, ki se je smiselno distanciral od navadne paradižnikove omake. Za takšni jedi tudi takšno vino, Kasper, sauvignon, 2013, eno leto v rabljenih sodčkih, z lepim telesom v kozarcih.

Za nadaljevanje nam ni zmanjkalo teka, nam pa zdaj prostora. Kar je dobro, naj hvalijo še drugi, zato le naštejmo, da boste sodili sami: počasi pečen svinjski file v luštrekovi skorjici, s korenčkovim pirejem, krompirjevimi kroglicami z zelišči in papriko; osso buco s Špičnika, testenine s korenjem, pečena zelenjava, staran zeliščni sir; polnjena rebra, kruhov cmok s sušenimi paradižniki, popečena bučka z zelišči; polnjeno izkoščičeno piščančje bedro z bučkami, ovito v slanino, pečena polenta, koromačeva krema. Vsaka jed je bila zaokrožena celota, ki je bila logična, domišljena in kuharsko izpiljena. Na to smo nazdravili s primernim štajercem. Tudi Kasper, chardonnay, sur lie (na drožeh), je 2.0.

Sicer pa ni čudno, saj se je kulinarična zgodba pri Gaubejevih pravzaprav že začela – sladko. Še ko je bil le narezek, je na koncu Klavdija vedno še kaj posebnega spekla, kar ni dokazovalo le želje, temveč tudi talent. S tečaji, branjem, preizkušanjem in treniranjem je zato mož Alojz dobil močno konkurenco. Nekoč na vino, zdaj na hrano? Kako dobro, da gre v tisto najmanj polovico domačih sestavin in izdelkov oboje! Pa še za sladko ostane – jabolčna torta velja za hišno, saj je z jabolčnim želejem in vaniljevim sladoledom, čokoladni sufle se dišeče in vroče razlije, lešnikova zmrzlina pa se zraven hrustajoče, zaradi lešnikovega čipsa, topi; pehtranovi štruklji so z višnjevo omako in temno čokolado vrhunsko preprosti, kar je vedno najboljše, kostanjeva tortica, iz biskvita z bučnimi semeni in bučnega olja ter z želejem iz domače izabeline marmelade, pa je le potrditev že tako dovolj ploskanja. Sami so si »krivi«. Čestitamo in postavljamo za zgled!

Zakaj obiskati?

Seveda, Domačija Gaube je »le« izletniška kmetija, zato je treba rezervirati in se dogovoriti za meni. Toda saj je tako po vsem svetu »celo« v najboljših restavracijah. Zato jih obiščite takrat, ko imate dovolj časa in abstinenčnega šoferja, predvsem pa, ko niste le lačni, temveč tudi radoved­ni. Pa ne le vi, dobrojedci, ki boste zdaj poleg Denka v Kungoti spoznali tam blizu še Gaubejeve na Špičniku. Obisk priporočamo tudi izletniškim kmetijam, ki imajo ob hlevu in polju sicer veliko jabolk nad vrati, toda kaj, ko ne znajo tako kuhati; in restavracijam, ki imajo ob lepih stolih in mizah sicer cele kuharske brigade, toda kaj, ko ne kuhajo tako blizu hleva, polja in kleti!

Prihodnjič: Kukuriku, Kastav, Hrvaška

Prijavi sovražni govor