Nedelo izbira: gostilna Zorko, Boreci

Novi kas tradicionalne gostilne za štiri sončke.

tor, 14.11.2017, 15:00

Kaj, kje, kdaj

kuhinja prleška kuhinja s chefovo posodobitvijo

kdo Dušan in Nina Zorko, chef Štefan Sraka

odprto vsak dan od 10. do 22. ure

zaprto ob nedeljah

naslov Boreci 5h, Križevci pri Ljutomeru

telefon 02 588 8227, 041 328 377

splet www.gostilna-zorko.si; gostilna.zorko@gmail.com

cene hladne predjedi 4 do 8,50, juhe 2,50 do 3,50, tople predjedi 3,50 do 7,30, glavne jedi 7,50 do 19,90, sladice 2,80 do 4,50 evra

prostor terasa za malice, posebna soba za degustacije in velika jedilnica za vaške prireditve

posebnosti kasaški konji

vinska ponudba Dušan Zorko svetuje le med 35 etiketami, toda ob hišnem vinarju Simonu Černelu so zastopani vsi znani »sosedi«, Verus, Marof, Jeruzalem Ormož, Steyer vina, Pra-Vino Čurin Praprotnik; tudi novi šipon Seven Numbers, 2016, Puklavec Family Wines, se je ujel s prleškimi žganci; jelen je bil vesel Kupljenove zvrsti iz modrega pinota in merlota, Res star, 2013.

Kako združiti malice na terasi ob prleški cesti in poroko samih znanih na bližnjem gradu, mladinsko zabavo s plesom in vaško sedmino z domačim pecivom, meso iz tünke, prleške štruklje, prekmursko gibanico in kratek jedilnik, dolgo vinsko karto in sedem hodov za sončne goste, vse to pa v mamini gostilni, ob sinovi konjušnici, z novim chefom, očetovo sliko in nasveti kuharja z veliko začetnico? Zorko je dolgo odlašal, toda zdaj se je pravilno odločil – obdržal je »skos dobro« in dodal nove okuse domačih dobrot.

Gre za to, da je treba preživeti. Ob tem pa obnoviti interier, zaposliti pravega chefa in se uvrstiti v Teden restavracij. Torej, obdržati malice, se ne odreči picam, uvesti hamburgerje in solate, kupiti nove krožnike in, predvsem, zamenjati – kodrasti peteršilj, limonove spirale in rezbarjene češnjevce z ocvrto ajdovo kašo, prahom bučnih semen, prelivom borovih iglic in sladoledom vrtnice. Zato ne sme čuditi, da so v zvočnikih tudi lokalna radijska poročila in kdaj nagaja kakšna konjska muha, saj na tabli pri vhodu še vedno piše: »Bujta repa s krvavico, pečena raca z mlinci, dušeni jelen, prleški štrukelj, goveja plečka, telečja krača, goveji rep, bograč, vampi, telečja obara.« Glavno, da je zadaj, za lepo pogrnjenimi mizami, polno, čeprav sta po novem le dve strani jedilnega lista (prej pa 16).

Odcep: za goveji rep

Če pride kulinarični kritik ravno takrat, ko je chef na dopustu, šef pa na »keteringu«, je še toliko več vredno, da sva si kosti govejega repa, ki je ustnice zlepil bolj od poljuba, dala zaviti, pa čeprav oglodani.

Goveji rep – z zapečenimi bučnimi dödöli in čemaževimi vlivanci. Foto: Uroš Mencinger

Ni kaj, veseli nas, da so se pri Zorkovih končno odločili, da bodo 30 let star jedilni list zamenjali z novim, a nanj uvrstili tudi stare uspešnice. Čez tünko gospe mame je namreč ni daleč naokoli, pa čeprav je zdaj pred njo še šunkin pozdrav na dolgem zobotrebcu.


Telečja krača
je bila že prvič na velikem krožniku, a zelenjavna priloga je bila jeseni še poletna in pire zelene se je do mize že shladil. Toda količina je bila umerjena na tretji (predzadnji) hod, krača se je topila tudi brez zob, bučke, paradižnik in čebula so bile zdušene kot izpod peke, pire pa je bil čisto mestni. Začeli smo s svežimi ocvirkovimi kiflji, nadaljevali z jelenovim karpačem, ki je šel k domačemu kruhu, in po govejem repu, zaradi katerega v Križevcih ne potrebujemo več table za Borece, temveč le nos, modno sklenili s creme brulee, toda z okusom prleške buče. In tako je bilo tudi brez chefa.

Z njim pa je bila govedina v solati na modno črnem krožniku z nizkim robom in »visoko« postavitvijo. Govedina je bila fino zrezana, fižol je bil krema, jajce prepeličje, čebula ni bila divja in po vrhu je bil tudi mladi sir. Tudi divjačinska pašteta, ovita v bučna semena, s čvrsto in polno strukturo ter globokim okusom, ob spremljavi svežih in majhnih lepinj, je dobila novo postavitev, s hrustljavim in pikantnim posipom ter izbranim motovilcem. Telečja krača pa je drugič imela še bolj žametno omako in za spremljavo všečno ocvrte krompirjeve žepke, polnjene s skuto.

Čeprav bo »oljova govedina« po tradicionalno in s celim kebrom še vedno bolj cedila sline, je treba priznati, da se je novi Zorkov kuhar pogumno spopadel z izzivom. Štefan Sraka je posodabljal tradicijo že v več gostilnah po Prekmurju in Prlekiji, pri Zorku pa bi se lahko ustalil, saj ima v kuhinji še gostilniško klasično prekaljenega Jožeta Mariniča. A to, torej nov, predvsem krajši jedilni list, novi krožniki, nov dizajn jedi (in vnovičen obisk), še ni bilo dovolj, da bi nas prepričalo. Zgodilo se je, ko smo še sami začeli güčati.

Prevod: poročeni žganci

Ožejeni žgöjnki so prleška različica prekmurskih belih žgancev dödölov, ki pa so bolj cmokasto okrogli in teksturno rahli. Preprosto povedano: lepše se topijo. Sraka jih je le prelil z jurčkovo polivko in jim dodal hrustljavo slanino, pa je »novi« Zorko dobil smisel! Stari okusi in tradicionalne jedi, vse skupaj le lažje, lepše, očiščeno, zloženo, dovolj za nov zagon in nove goste, saj ne odganja ne starih (polnjeni lignji, lignjev lonec, lignji na več načinov in prva stran dnevne ponudbe) ne mladih (druga stran dnevne ponudbe: pice in burgerji). Omenjamo tudi zato, ker so v podobni dilemi še mnoge druge slovenske podeželske gostilne.

Ožejeni žgöjnki – prleški beli žganci z jurčki in slanino. Foto: Uroš Mencinger

Tako kot žgöjnki so okusno güčale tudi rezinice pujčeka z bučnim kremoznim štrukljem. Čeprav je bila ponev hladna, je bila lepa, in čeprav je bila svinjina žvečljiva, je imela pravi pujčekov okus. Glavni je bil tako štrukelj, ki se ga sicer ni videlo, a ga ravno zato bučna krema ni le prekrila z jesenjo, temveč mu tudi omehčala sredico in aromatizirala rob.

Pujček – kremasti bučni štruklji z rezinami svinjine. Foto: Uroš Mencinger

A tudi to nas še ne bi razveselilo (za štiri sončke), če ne bi bilo kombinacije! Ker šele ko imaš skupaj novo in staro, takšna podeželska, tradicionalna in družinska gostilna postane cilj, zaradi katerega greš na pot. Ker potem lahko eden naroči le koline, saj je krvavica lepo začinjena in hrustljavo zapečena, drobljivo sipka in sočno polna hkrati, tudi kašnica je v njeni smeri, bujta repa pa je hkrati priloga, ker je dovolj lahka, in posebnost, ker je prekmurska, torej repna in mesnata. Drugi izbere dušeno jelenovo stegno, saj so ob njem lahko prleški štruklji, ki so gratinirano na(d)grajeni, ali trganci, ki so chefova različica vlivancev. Omaka je, namreč, vedno dovolj vešča in meso je do mehkega dušeno, za več in za novo pa gre zraven – sladoled; iz brusnic in z brinom. Pa tretji? Gurmansko ali družinsko ploščo …


Zato tudi pri sladkem ni dileme, saj je prleška gibanica hišna posebnost, čokoladni mousse pa ima ob sebi sladoled iz vrtnice. Kot rečeno: oče ne gleda mrko s slike, njegov sošolec bo vesel ocene, vi pa boste imeli dovolj stare in nove izbire.

Zakaj obiskati?

Še vedno ponujajo domačo tünko, ožejene žgajnke, pujčeka z bučnim štrukljem, goveji rep in vse tisto prleško ter podeželsko gostilniško, kar je »skos dobro«. A mamino gostilno, ki je na dobri lokaciji, Boreci se držijo Križevcev, ti pa avtoceste, zdaj vodijo sin, žena, brat in novi časi. Zadaj so kasaški konji, spredaj je polno parkirišče, prekmurska avtocesta pa je dobila še eno gostilno za izlet.

Prihodnjič: Aviator, Portorož

Prijavi sovražni govor